Boško in Admira, Paradiž ter “svatba”

Prvo gostovanje bo že pojutrišnjem, v petek, 23. januarja, ko bo v Novi Gorici nastopilo Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Boško in Admira. Izhodišče projekta, ki ga je režirala Živa Bizovičar, je vojna fotografija objetega mrtvega para na mostu Vrbanja. Muslimanka Admira Ismić in pravoslavec Boško Brkić sta leta 1993 poskušala zbežati iz okupiranega Sarajeva, vendar ju je nekaj metrov pred mejo ustrelil še danes neznani ostrostrelec. Dva Američana, fotograf Mark H. Milstein in novinar Kurt Schork, sta par kljub nasprotovanju obeh družin poimenovala “Sarajevska Romeo in Julija” in iz tragične smrti dveh mladih ljudi ustvarila senzacionalistično zgodbo, iz njunih trupel pa podobo in simbol ljubezni, ki jo je pokosila vojna. V fotografiji se tako skriva kup neodgovorljivih vprašanj o tem, kako se javnost odzove na tovrstne podobe, in o tem, ali so nekatere zgodbe, nekatera življenja pomembnejša od drugih. Onkraj okvira konkretnega posnetka pa se odpira širša problematika vojne fotografije: njenega namena, cilja, etičnosti, učinkovitosti, zmožnosti šokiranja danes. Ko je tako razpeta med poveličevanje vojnega nasilja in opozarjanje na vojne grozote, je v podobnem položaju kot predstava - govori o stvari, ki je ni mogoče ubesediti.

“Predstava Boško in Admira odstre ogromno brutalnih resnic in odpre veliko vprašanj, na katera ne poda odgovorov in ne nakazuje 'prave' poti. Pokaže in dokaže le, kakšen je svet v resnici, ujet v zanke s ponavljajočimi se napakami,” je med drugi napisala Taja Lesjak Šilak.

O staranju kot slavljenju življenja

Dva dni pozneje, v nedeljo, 25. januarja, bo SNG Nova Gorica gostilo Slovensko ljudsko gledališče Celje s predstavo Paradiž avtorja in režiserja Mattea Spiazzija. Uprizoritev je žlahtna komedija po izboru strokovne žirije in žlahtna komedija po izboru občinstva na 32. Dnevih komedije v Celju, prejela pa je tudi Veliko nagrado Večernjega lista za najboljšo predstavo v celoti na 48. Dnevih satire Fadila Hadžića v Zagrebu. Paradiž se dogaja v domu starejših v manjšem slovenskem kraju in prikazuje življenje skupnosti oskrbovancev. Temelji na dokumentarnem (spominskem) gradivu, zato je uprizoritev avtentična in ne podlega sentimentalnosti. Temo staranja vpeljuje skozi povezane teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Pretežno neverbalna uprizoritev, ki temelji na igri z masko v maniri Spiazzijeve specializacije - commedie dell'arte, ne želi biti (samo) pričevanje, temveč sodobna pravljica, ki slavi življenje - z enakimi možnostmi za vse.

“Zame je starost idealno obdobje, da spregovorim o pomembnosti življenja,” je o Paradižu dejal avtor Matteo Spiazzi.

Malomeščanstvo tu in zdaj

Tretje gostovanje bo v soboto, 7. februarja, ko bo Drama SNG Maribor predstavila enodejanko Malomeščanska svatba, kjer je poročna svatba kot mikrokozmos, skozi katerega avtor (po)kaže na številne makrodružbene probleme, s satiro in črnim humorjem izpostavlja absurdnosti, do katerih prihaja, ko se pod fasado srečnega dogodka vzorne družine druga za drugo razkrivajo prikrite resnice, malomeščanska trhla morala pa se pred očmi gledalca lomi kot ženinovo doma narejeno pohištvo. Uprizoritev, ki jo je leta 2009 režirala Mateja Koležnik, danes ena najbolj prepoznavnih slovenskih režiserk v tujini, je obnovljena v času, ko fenomen malomeščanstva postaja “mainstreamovsko” stanje duha. Brechtova malce več kot enourna gledališka anatomija družbene realnosti s svojo neizmerno potenco iluminacije in skozi subtilno “didaktični” mehanizem humornega osvešča in ozavešča današnjega pogosto nekritičnega ter spektaklu naklonjenega gledalca.

“Prava poslastica - tako kar zadeva igralske kreacije kot natančno in premišljeno režijo ter mizanscenske/scenografske rešitve, ki ustvarjajo podlago za več komičnih situacij in detajlov,” je o prestavi zapisala Vesna Jurca Tadel. •