Bogastvo in lepota večjezičnega sveta

Govor, ki od bebljanja v prvem letu starosti postane tisto sporočilo, ki se kaže kot odraz razvoja njegove jezikovne zmožnosti, ene od kognitivnih funkcij, predstavlja le 35 odstotkov vseh sredstev, s katerimi sporoča in se odziva navzven. Vsebine, ki so nam bile predstavljene, in tiste, ki jih želimo sporočiti drugim, posredujemo z mimiko obraza, kretnjami, jokom in smehom, gibi telesa, plesom ali glasbo, tudi z dejanji in ukrepanji v različnih situacijah. Vsebine, ki jih sprejemamo in na katere se želimo odzivati, so v enem, lahko pa tudi v več jezikih. Da lahko poleg svojega prvega/izvornega jezika uporabljamo druge jezike, se jih moramo naučiti. Prava starost za sistematično, torej šolsko učenje nematernih jezikov je med raziskovalci bolj ali manj znana. To naj bi ne bilo pred tretjim letom, razen v dvo- ali večjezičnih okoljih, kjer otrok odrašča in mu je več jezikov ponujenih samih po sebi. Vendar otroka celo bolj zgodaj ozaveščamo/senzibiliziramo k prepoznavanju govora ali petja, ki mu ni ponujen v maternem jeziku. Že dojenčkovo gruljenje in bebljanje je odziv na glasove, ki jih sliši od matere ali bližnjih. Nekatere študije trdijo, da mati, ki beblja z otrokom v prvih mesecih življenja, nastavlja fonološko podobo jezika, ki ga bo otrok nekoliko pozneje spoznaval.