Bodo po Patti Smith Kosovela brali še Rammstein, Mariza in Gilberto Gil?

SEŽANA > Tale mala knjižica naj bo bralcu mali zaklad velikih misli velikega pesnika, ki s svojo pronicljivostjo, neposrednostjo in odkritosrčnostjo vedno znova preseneča in vznemirja,” je Mateja Kralj, skrbnica Kosovelove sobe in steber društva Konstruktivist zapisala v prvo izdajo drobne knjižne zbirke Odprto leta 2015, ki je svojo razširjeno izdajo in angleški prevod Open.02 dobila leta 2019. Sledila sta še prevoda najizvirnejšega kraškega suvenirja v francoščino in hrvaščino, zdaj je izšel še nemški, ki ga - tako kot vse ostale zaznamuje domiselno oblikovanje sežanskega likovnega umetnika Simona Kastelica. Urednica in avtorica izbora se kajpada že dolgo pozna z velikim prijateljem Krasa Ludwigom Hartingerjem, “večkrat diplomiranim tihotapcem besed” in enim najdragocenejših ambasadorjev slovenske književnosti na nemško govorečih območjih. Ljubezenske zgodba med avstrijskim literatom Hartingerjem (1952) in slovenskim jezikom je marsikomu znana, a vedno znova očara in tako je bilo tudi na predprazničnem petkovem večeru v Kosovelovi sobi. Od njegovega prvega srečanja s Kosovelom pred pol stoletja v Parizu, pa ponovnem snidenju 20 let kasneje, ko je v Piranu odkril Kosmačevega Tantadruja v angleščini in se na Krasu dokončno zaljubil tako v Srečka Kosovela - ta je zanj z leti postal prijatelj Felix - kakor krajino, ki je mladega pesnika zaznamovala, ter se odločil, da se mora naučiti slovenščine, so pretekla leta in številni prevodi, tihotapljenja slovenskih besed v nemščino. Slovenski jezik je vanj najprej vstopal iz Kosovelove rdeče miniaturke, ki jo še zdaj nosi s seboj. Slovenščina je postala njegova “druga srčna kamra jezika”, je potrdil v Sežani. Od 85 pesmi, ki jih je Mateja Kralj uvrstila v zbirko in jih je Hartinger v preteklosti že prevedel, je kar 39 prevedel znova. “Ko pišeš, se odtujiš, ko prevajaš, se vračaš in odpiraš vrata na stežaj. Odpiraš lasten jezik za tujega, za tujo besedo, ki te prečka, ko jo prečkaš,” je o prevajanju spregovoril izvrsten ubesedovalec, ki priznava, da prevod ni podoben originalu. “Prevajati Kosovela je zelo težko. Ne le zato, ker je uporabljal hermetične, zapletene besede. Ne! Nezamenljivi, neprimerljivi ton, danes bi rekli 'sound' Kosovela, je zelo težko dobiti,” je priznal Hartinger, ki žanje uspeh s svojim izborom v nemščino prevedenih Kosovelovih pesmi, naslovljenim Mein Gedicht ist mein Gesicht, za katerega je na lanskem Frankfurtskem knjižnem sejmu prejel tudi prevajalsko nagrado Fabjana Hafnerja.