Bil je kralj in kraljica rokenrola

Pri 87 letih je po boju s kostnim rakom umrl kot legendarni Little Richard, 5. decembra 1932 pa se je v ameriški državi Georgia rodil kot Richard Wayne Penniman, tretji od dvanajstih otrok v baptistični družini. Na ulicah rodnega Macona je prepeval pri sedmih letih, bil je solist v cerkvenem zboru, po vajeniški dobi pa je spočel tistega, ki so ga oklicali za hudičevega otroka: rokenrol. Oktobra 1955, le tri mesece po Chucku Berryju in njegovi Maybellene, je udaril z uspešnico Tutti Frutti. Vanj se je prikradla med pomivanjem posode v restavraciji na avtobusni postaji. Sprva je bila preveč seksualna za široko javnost, zato jo je ublažil.

Na nešteto poslušalcev in glasbenikov je vplival z močnim vreščečim glasom, divjim igranjem klavirja, seksualnostjo, ki se ni menila za spol, androginostjo, ličili, kostumi ... Pomemben je kot skladatelj, ki je v glasbeno zakladnico prispeval vrsto klasik. Po prvem uspehu se je umaknil v vero in se več let zatem vrnil h glasbi. Leta 1986 je bil med pionirji, ki so jih prve sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola.

Že iz polovice glasbenikov, ki so se mu poklonili v zadnjih dveh dneh, bi lahko sestavili osupljiv zvezdniški bend. Bob Dylan, ki je kot šolar sanjaril, da se bo pridružil bendu Little Richarda, je globoko užaloščen: “Bil je moja zvezda vodnica, ko sem bil šele deček. Njegov izvirni duh me je spodbudil k vsemu, kar sem naredil.”

Z Little Richardom je v začetku devetdesetih nanizal nekaj koncertov po Evropi: “Vedno je bil velikodušen, prijazen in skromen. In še zmeraj eksploziven med nastopom, pri njem si se še lahko učil.” Mojster je vseskozi ostal tisti oboževani glasbenik iz davnih časov in Dylan se je pred njim vedno počutil fantič, je še pripisal nobelovec: “Seveda bo vedno živel. A vendar čutiš, da je umrl del tvojega življenja.”

Še preden jim je uspelo, so Beatli z Richardom igrali v Hamburgu. “Hvaležen sem mu za vse, česar me je naučil, in za prijaznost, ko mi je dovolil biti njegov prijatelj. Zbogom, Richard, in a-wop-bop-a-loo-bop.” je čivknil Paul McCartney. “V moje življenje je privreščal, ko sem bil najstnik, s pesmimi od Tutti Frutti do Long Tall Sally, od Miss Molly do Lucille. Vedel je, koliko mu dolgujem.”

Pokojniku se je poklonil še bobnar Ringo Starr, velik oboževalec Little Richarda pa je bil tudi pokojni John Lennon; na svoj album Rock' n' Roll je leta 1975 uvrstil več njegovih pesmi.

Smrt vzornika je užalostila Stonese: Mick Jagger ugotavlja, da ima glasba Little Richarda tudi po 60 letih enako surovo električno energijo, Keith Richards pa je učitelja označil za starega prijatelja in pristno dušo rokenrola. Oglasili so se še Dave Davies iz skupine The Kinks, Iggy Pop, Quincy Jones ... Kitarist Nils Lofgren je poudaril glasbenikov pomen pri “stvarjenju rokenrola, svetega orožja, ki nadaljuje zdravljenje našega težavnega sveta”.

Mojstru so se poklonili še mnogi drugi, med njimi režiserja Spike Lee in Quentin Tarantino; slednji ga je duhovito opisal kot “izumitelja, arhitekta, kralja in kraljico rokenrola”.

Ko jih je oboževala mladina po vsem svetu, so Beatli še zmeraj častili vzornika Little Richarda.