Anna ali Alica v resničnem svetu
Ukrajinska slikarka in učiteljica slikanja Anna Miklashevich zadnji dve leti ustvarja v Idriji in pravi, da se počuti Idrijčanko. Medtem ko že razstavlja v ZDA, je nastopil še čas za njeno prvo “domačo” predstavitev: v podzemni galeriji sv. Barbare so od petka na ogled sporočilni ženski portreti Alica v resničnem svetu
IDRIJA > Anna Miklashevich je med dvema razstavama v ZDA in decembrsko, ki bo v New Yorku, z ženskimi portreti obogatila galerijo sv. Barbare v “domači” Idriji. Pravi, da je že dve leti Idrijčanka in da seveda ostaja Ukrajinka. Vse portrete za razstavo Alica v resničnem svetu je ustvarila v novem idrijskem ateljeju. Skozi barvno močno in poudarjeno študijo čustev govori o raznolikosti in moči žensk.
Portreti - 33 jih je in izdajajo leta nevsakdanje umetnice - so sočasno izpoved čustev naključne ženske in avtoportreti. V vsakem je najti delček slikarke in katerekoli ženske. “V portretih je dovolj možnosti, da v njih najdete delček sebe. In če v slikah najdete kakšen košček sebe, tam lahko najdete tudi mene,” pravi avtorica.
Vsak nov dan z neskončnim upanjem
Zelo čutne slike so študija portreta in portret sam. So igra barv, te pa so izrazni pripomoček. Gre za močne barve, kot so močni tudi poudarki: oči, ustnice, lica ... na celostnih, delnih ali profilnih portretih. Družita jih le tehnika olja na platnu in moč sporočila o zlitem močnem, a tudi krhkem ženskem svetu.
Razstava je v celoti žensko delo, je poudaril vodja galerije, slikar Nande Rupnik, s čutnim vokalom pa je otvoritev pospremila kantavtorica Mojca Jeram, sicer tudi likovna pedagoginja in slikarka.
Živahna, Izjemna, Vztrajna, Neizprosna, Kozmična, nekje vmes Negotova ... Anna Miklashevich je portrete naslovila skladno z značaji žensk. Vsako je pospremila s pisnim sporočilom z motom. Ob Povezano je denimo zapisala: “V svetu nestabilnosti, prepolnem informacij, moraš biti zvest sebi. Če nisi povezan sam s seboj, nisi povezan niti s svetom. Poveži(mo) se“.
In tako vse do 33. naslovne Alice, pogumne, izzivalne junakinje znane knjige, a polne nasprotij in dvomov v lastnem notranjem svetu: “Je izgubljena. Ne ve, ali ima prav in kje točno teče njena pot. Alica kljub temu želi svet popeljati v boljšo prihodnost. Vsak nov dan z neskončnim upanjem.”
V Ukrajini je pisala
Sporočila ne presenečajo. Anna je v mladosti v rodni Ukrajini pisateljevala, dokler je pred krepkim desetletjem ni povsem prevzelo slikarstvo. Magistra socialnega in kulturnega menedžmenta se je potopila v slikarski študij, a profesionalno pot slikarke zastavila zelo samosvoje. Kmalu jo je zapeljala v poučevanje z vodilno mislijo, da prav vsakdo, ki hoče, tudi zmore. V svojem ateljeju gosti “učence “ iz širnega sveta. Za njo je ogromno slikarskih delavnic, največ v Ukrajini, Rusiji in na Nizozemskem.
Kot slikarko jo prevzemajo čustva, sporočila narave in ljudi, v zadnjih letih predvsem žensk. “Vidi barve in jih slika. Išče kontraste ter jih usklajuje z oblikami. Nikoli ni začela slikati z idejo, marveč z barvo slike. Ravno s tem je njena prepoznavna izraznost ustvarila velika platna z močnimi karakterji žensk,” je v razstavni list zapisala kuratorka razstave Neža Pavšič.
Na razstavi je sproščeno poklepetala z Miklashevichevo. Kakopak v slovenščini, ki je slikarki v čast. Kot so seveda tudi portreti, v Barbarini galeriji med 15. in 18. uro na ogled do 23. novembra.
