Angel maščevanja se zgleduje po Johnu Waynu
Irski dramatik in režiser Martin McDonagh, ki je v svetu filma nase opozoril s humornim trilerjem Morilca na kolektivca, je s tretjim celovečercem Trije plakati pred mestom z vrhunsko igralsko zasedbo zaplaval v zelo surove vode tragikomedije.

Tri plakate pred mestom so številni etiketirali kot še eno variacijo na kinematografijo bratov Coen, kar je najverjetneje predvsem posledica tega, da je glavno vlogo zasedla ena od igralskih ikon njune filmske zapuščine Frances McDormand, ki je sicer tudi poročena z Joelom Coenom in je leta 1996 za izjemno vlogo v Fargu osvojila svojega prvega oskarja. Ta se ji nasmiha tudi za vlogo besne in zelo sarkastične Mildred Hayes v Treh plakatih pred mestom, v katerem Martin McDonagh istočasno ustvari zelo komičen in brutalen film o ameriškem zakotju in njegovih prebivalcih.
Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri),
ZDA, 2017
Režija in scenarij: Martin McDonagh,
igrajo:Frances McDormand, Sam Rockwell, Woody Harrelson, Peter Dinklage
Dolžina: 115 minut
Obupana Hayesova (Frances McDormand) leto dni po krutem umoru hčerke, ki je ostal neraziskan, najame tri jumbo plakate, prek katerih na lokalnega šefa policije Willoughbyja (Woody Harrelson) naslovi tri vprašanja glede preiskave. Ta njena gesta v malem mestecu sproži številne kontroverze, še najbolj pa pri ne preveč inteligentnem maminem sinku, policistu Dixonu (Sam Rockwell), ki za nameček ne slovi po strpni naravi. Ta provokacija se sicer zelo dotakne šefa policije, ki poizkusi ponovno poiskati kakšno sled, a je neuspešen. Oglasi se tudi pri Hayesovi, ki ji pove, da razume njeno stisko, a se nekateri primeri navkljub vsem naporom ne premaknejo z mrtve točke oziroma bodo morda nekega dne zaradi mimobežnega pogovora, pripetljaja razrešeni. Toda kljub temu da Hayesova in šef policije gojita vsaj bežno simpatijo, se nasilna veriga obračunavanj v mestu neizbežno začne.
Prebivalstvo večinoma ne odobrava Hayesove, še posebej ker Willoughby, cenjen policist in družinski človek, zboli za neozdravljivim rakom in mu ostane samo še nekaj mesecev življenja. Hayesova se tako skorajda vsak dan bori z obsojajočim lokalnim prebivalstvom in predvsem s policijo, ki ji meče številna polena pod noge. A Hayesova, okrutni angel maščevanja, ki ima turbulenten odnos tudi s sinom in bivšim možem, gre v iskanju pravice do konca.
Kot vedno izjemna Frances McDormand se je za to vlogo zgledovala predvsem po Johnu Waynu, saj, kot je dejala, Mildred ni mogla upodobiti po nobeni ženski fizični ikoni. A bolj kot z orožjem McDormandova “ubija” s srepim pogledom in ostrim jezikom. Čeprav številne pozitivne kritike letijo predvsem nanjo, pa je Sam Rockwell po LuniDuncana Jonesa ponovno pokazal, iz kakšnega testa je. V vlogi nasilnega, ksenofobnega in ne preveč inteligentnega policaja, ki kasneje doživi tudi razsvetljenje, marsikdaj zasenči celo McDormandovo. Woody Harrelson kot Dixonov inteligentni in dobrohotni protipol pa vnese v dogajanje dobršen odmerek topline, ki ga v Treh plakatih pred mestom akutno primanjkuje. Tako Rockwell kot Harrelson sta zasluženo kandidata za oskarja za stransko moško vlogo.