Angažirani, sodobni, resnični in tudi s srečnim koncem
Z današnjim otvoritvenim avstralskim filmom Neslišano se na spletni platformi Cinesquare in na Vimeu uradno začenja 36. festival LGBT filma, ki je zadnja leta s projekcijami v Idriji in Trstu ter že tradicionalno koprsko postal tudi malce primorski. A tokrat se je moral ukloniti epidemiološkim razmeram in zgodbe iz življenja LGBT+ posameznikov, tako angažirane kakor preprosto življenjske, tudi humorne, prinaša prek spleta na dom.

LJUBLJANA, SPLET > Najdolgoživejši evropski LGBT filmski festival in najstarejši mednarodni filmski festival pri nas bo v 36. izdaji, ki bo na sporedu od danes do 20. decembra, ponudil filme iz 21 držav - 18 celovečernih in dokumentarnih ter 17 kratkih. Brezplačno si jih bo mogoče ogledati na platformi Cinesquare in prek Vimea.
Od gejevskih do interspolnih
Kot je na novinarski konferenci društva Škuc, ki festival prireja, povedal Brane Mozetič, bodo filmi dostopni za ogled le v Sloveniji. Večina celovečercev bo na platformi na voljo od 24 do 48 ur, omejeni pa so na 150 ogledov. Tri filme, za katere niso dobili dovoljenja za spletno predvajanje, pa nameravajo prikazati v podaljšku festivala v Slovenski kinoteki, ko bo ta ponovno odprta. Kratki filmi bodo medtem dostopni ves čas trajanja festivala prek spletne strani Vimeo. “Filmi se tematsko dotikajo gejevskih, lezbičnih, transpolnih in interspolnih tematik,” je pojasnil Mozetič.
Lezbično obarvane filme je predstavila Suzana Tratnik. Mednje je uvrstila nemška filma Med poletjem in jesenjo in Bonnie & Bonnie, južnokorejski film Zima v mesečini in francoski film Midve, ki govori o zagatah starejše LGBT populacije.
Švicarski film Nepokorni je deloma zasnovan na resnični zgodbi švicarskega kirurga, ki je odpotoval na Kubo in tam zdravil ljudi ne glede na razredno ali rasno pripadnost, dokler niso ugotovili, da je v resnici ženska. Nemški dokumentarec SubjekträumeKatarine Voss pa govori o pomembnem lezbičnem klubu, ki je 15 let deloval v Berlinu.
Polona Černič je izpostavila filme, ki “vsak na svoj način tematizirajo boj aktivistov za preživetje in obstoj”. Med njimi bosta španski dokumentarec Tiha generacija, ki se med drugim dotika represije v času Francovega režima, prihoda demokracije in LGBT+ gibanja v Španiji, ter italijanski film Bridka leta o Mariu Mieliju, enem od ustanoviteljev italijanskega gibanja za osvoboditev homoseksualnosti v začetku 70. let. Pretresljiv je tudi film Dobrodošli v Čečeniji, dokumentarec o sistematični in nekaznovani čistki LGBT+ ljudi v tej kavkaški republiki ter ruskih aktivistih, ki jih poskušajo rešiti. Izpostavila je tudi edini slovenski kratki film Kondom na glavo, ki govori o hiv preventivi in predstavi zgodbo pozitivne osebe.
Po Mozetičevih besedah je na festivalu v zadnjih letih vedno več filmov, ki se dotikajo transspolne in interspolne tematike. Takšni so letos italijanski film Moški mora biti močan, ki so ga v četrtek predvajali kot predfilm, otvoritveni avstralski film Neslišano, ki obenem tematizira še naglušnost, ter filipinski film Metamorfoza. Med gejevskimi filmi pa je omenil kanadski film Sveti narcis, dobitnika ene od nagrad na letošnjem beneškem festivalu, ki se “poigrava s sodobnim narcisizmom in marsikaterimi kultnimi trendi iz 70. in 80. let”.
Kot je še povedal Mozetič, nagrade mednarodne žirije letos ne bodo podelili, zaradi premalo prijav tudi ne nagrade rožnati zmaj za slovenski film. Bodo pa gledalci na platformi Cinesquare lahko podajali ocene, po katerih bodo izbrali nagrajenca občinstva. Zmagovalni film nameravajo še enkrat prikazati v podaljšku festivala v kinoteki.
Aktivizem, a tudi srečni konci
V spremljevalnem delu bosta spletna kritiška delavnica ter pogovor z nekaterimi režiserji letošnjih filmov, ki bo na sporedu zadnji dan festivala. Mozetič sicer upa, da bodo obfestivalske dogodke pripravili tudi partnerji po Sloveniji.
“Selekcija niansira pesimizem in optimizem LGBT+ življenj v letu 2020: končno je prišel čas, ko si lahko LGBT+ skupnost predstavlja svoje srečne konce in v njih uživa, a te vedno spremlja previdno opozorilo, da ni bilo vedno tako. Še zlasti v času kriz pa nam tudi festivali pomagajo reflektirati sedanjost in paziti, da bo čas, ki sledi, boljši za vse,” je na spletni strani festivala poudarila Jasmina Šepetavc, ena od selektoric letošnjega programa.