Andrea Gorenc Lonzarič: V prostoru vmes je identiteta vselej v nastajanju
Tretji prostor je tisti, ki ni ne črn ne bel, ni ne nekdanja domovina ne tista, kjer je nov dom, ni ne kultura, v kateri smo se rodili, ne tista, v katero smo se preselili ... je nekaj tretjega. V tem duhu bo drevi ob 19. uri v Bastionu zaživel projekt Third space podiplomske študentke Andree Gorenc Lonzarič, ki skozi videokolaž, performans, zvok in scenske elemente raziskuje migracijsko izkušnjo.
Projekt Third Space bo Andrea Gorenc Lonzarič danes predstavila v Bastionu v Kopru.
Foto: Davor LonzaričUstvarjalka Andrea Gorenc Lonzarič je študentka magistrskega študijskega programa Kulturni študiji in antropologija na Fakulteti za humanistične študije Univerze Primorskem (UP). Pod mentorstvom Aleksandre Shuller je v svoji magistrski raziskavi, katere osrednji del je večmedijska postavitev Third Space - ta bo drevi zaživela v Bastionu -, uporabila metodologijo, na umetnosti temelječega raziskovanja (Arts-Based Research). Do tovrstnega raziskovanja, s katerim bo tudi kot prva študentka magistrirala na UP, jo je postopoma pripeljalo, kot pove, “avtoetnografsko razmišljanje kot potreba”, da lastne izkušnje ne le analizira, temveč jih tudi začuti, ponovno prehodi in tudi izrazi.
Celota izhaja iz njene življenjske poti: “Predvsem pa iz migracijske izkušnje, ki je pomembno zaznamovala moje razumevanje identitete. Rojena sem v mešani družini, s koreninami v različnih državah nekdanje Jugoslavije. Otroštvo sem preživela v Srbiji, kjer sem živela do svojega 15. leta, nato pa sem se preselila v Slovenijo.”
Ker je bil njen dedek Slovenec, pravi, da je ta prostor doživljala tudi kot del doma: “Kljub temu pa ni bil občutek pripadnosti nikoli enoznačen. Že kot otrok sem bila pogosto soočena z vprašanjema, kdo sem in kam pripadam. Doma so mi govorili, da sem Jugoslovanka: ta identifikacija je v meni dolgo časa živela kot nekaj samoumevnega; povezana s spomini, glasbo in občutkom skupnega prostora, ki je medtem razpadel.”
V besedilu, ki spremlja projekt, ustvarjalka poudari, da je že pred selitvijo nekako živela “vmes”: “Bila sem ena redkih, ki ni nosila tipičnega priimka na -ić, in ena redkih, ki je praznovala tudi katoliške praznike. Po prihodu v Slovenijo pa se je ta občutek vmesnosti še poglobil. Prišla sem v času, ko so bili priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije vse manj razumljeni kot begunci in vse bolj kot ekonomski migranti. S tem so prišli tudi predsodki, ki jih nisem pričakovala, a sem jih kmalu začutila.” Čeprav je bila v šoli navajena uspehov, se je morala soočiti z vlogo pripadnice marginalizirane skupine. V Sloveniji je zdaj že več kot 20 let, a nekdanje “jezikovne in birokratske ovire, ki niso bile le komunikacijske, ampak tudi identitetne”, so pustile sled.
Andrea Gorenc Lonzarič je skozi projekt Third Space skušala izkušnje premisliti in povezati, obenem pa tudi v obiskovalcu odpreti vprašanja lastne, vselej sestavljene identitete in skozi občutke vzbuditi premislek. “Tretji prostor je prostor med jeziki, kulturami in načini razumevanja sebe. To je prostor vmes, kjer identiteta ni fiksna, ampak v nastajanju,” pravi. In poudari, da gre vselej za proces, ki ostaja odprt. Tak je tudi projekt - je tako raziskava kakor osebna pot. •