Iskrena predstava o doživljanju lastnega telesa

NOVA GORICA > Dekleta, zbrana v Mladem odru Amo, so skozi avtorske prizore in ob podpori dveh somentoric, ki sta jih za nekaj tednov prevzeli igralka Lina Akif in dramaturginja Katja Markič, oblikovala različne uprizoritvene fragmente, zapisovala misli o lastnem telesu ter med seboj prepletala svoja stališča in poezijo. Žensko telo je že od nekdaj bojišče, saj je že stoletja v središču verskih in političnih bojev. In kako mlado dekle doživlja svoje telo v sodobnem svetu? Iz tovrstnih razmislekov je nastal avtorski projekt Amo essere, ki je hkrati ime priljubljene italijanske znamke sladkarij in v prevodu pomeni “Rada sem”. “Meni se je bilo na začetku kar malo težko spopasti z nekaterimi temami, ker so bile precej težke. Ni bilo lahko vsega skupaj sprejeti in potem tega tudi izpovedati. A moram priznati, da smo bile podpora ena drugi, zato je bilo vse skupaj veliko lažje,” priznava srednješolka Alja Kosić. Kot dodaja Hana Mele Grudzinski, je prav z omenjeno predstavo začela sprejemati samo sebe. “Predstava lahko spremeni pogled na določene stvari in lahko odpre pomembne teme. Če si v stiski in misliš, da je karkoli narobe s tabo, lahko predstava zelo pomaga. Izobražuje, a ima hkrati tudi pridih komičnosti. O vsem govori direktno in iskreno.” V avtorskem projektu Amo essere sicer nastopajo še Minka Zavadlav, Eva Reljič, Zala Kogoj, Zala Plesničar, Tinkara Černe, Ginevra Gianferarri in Ivana Vodopivec.

Predstavo Amo essere bodo premierno uprizorili nocoj na malem odru SNG Nova Gorica.

Foto: Asiana Jurca Avci

Kot pravi mentorica in režiserka predstave Mojca Madon, so dekleta s pomočjo različnih medijev raziskovala temo ženskega telesa. Lahko bi rekli, da je šlo za izobraževalni proces, ki je dopuščal veliko mero svobode pri oblikovanju idej, sama pa je dekletom pomagala njihove misli kontekstualizirati. “Predstava seveda ni namenjena izključno mladim, tudi starejši se bodo ob njej spomnili svojih predsodkov in težav, ki so jih bili v odnosu na lastnega telesa deležni skozi odraščanje. Mislim, da predstava premore veliko iskrenosti v pogledih deklet na njihova telesa. Sicer pa menim, da smo v mesecih, ko je projekt nastajal, z dekleti uspele zgraditi močno zaupanje. Nenazadnje je doživljanje lastnega telesa zelo občutljiva in krhka tema,” izpostavlja Mojca Madon. Tereza Gregorič, dramaturginja predstave in vodja projekta, dodaja, da si želijo, da bi si predstavo ogledalo čim več mladih ljudi. “Ker je zelo intimna in odpira teme, o katerih se malo govori, a bi bilo treba o njih več govoriti,” poudarja. Hkrati priznava, da so jo zelo presenetile sproščenost, odraslost in čustvena zrelost mladih deklet, ki postajajo ženske. “Ne spomnim se, da bi bila v teh letih tako odprta, artikulirana, da bi tako vedela, kaj si želim, in da bi tako jasno izražala čustva kot dekleta, ki nastopajo v avtorskem projektu. Poleg tega me je močno presenetilo tudi, kako močne so bile intelektualno in ustvarjalno. Če povem po pravici, me je njihova moč iz dneva v dan presenečala.” •