Ali spremljanje filmov z domačega kavča spodriva odhod v kino?

Številke o gledanosti tako imenovanih družinskih filmov v letošnjem septembru so slabe. Na spored so prišli trije animirani filmi za mlajše otroke, Looney Tunes: Veliki pok, Super Čarli in Velika nagrada Evrope, ki so dopolnili avgustovsko ponudbo filmov, kot so Barabe 2, Ozi: Glas gozda in Smrkci film. Film Velika nagrada Evrope je na 13 platnih za zdaj v kine privabil komaj 2500 gledalcev, Super Čarli na devetih platnih le 1200, Looney Tunes pa na kar 24 platnih v prvem tednu predvajanja zgolj dobrih 1000 gledalcev.

Bitka za gledalce

Daleč so časi, ko je bil praktično vsak film studiev Pixar, DreamWorks in Illumination tudi v slovenskih kinih že vnaprej zagotovljena uspešnica. Ti filmi so bili v preteklosti tisti, ki so pri nas redno presegali magično številko 100.000 gledalk in gledalcev. Časi, ko je denimo film Ledena doba 3 (2007) v slovenskih kinih dosegel 204.000 gledalcev, Smrkci (2011) 207.000, Ledena doba 4 (2012) 182.000, Minioni (2015) 149.000, Levji kralj (2019) pa 131.000 gledalcev, so minili. Slovenski kini po epidemiji covida-19 še vedno ne dosegajo številk gledanosti, kot so jih pred tem. Lanski film Jaz, baraba 4 je bil zadnji, ki je (komajda) presegel sto tisoč gledalcev, medtem ko Kung fu panda 4 (85.000), Vrvež v moji glavi 2 (75.000) ali letošnji Minecraft (okoli 70.000 gledalcev) niso bili blizu tej meji.

Ali pretočni servisi, kot so Netflix, Disney Plus, Max, Voyo in drugi, tudi pri nas dobivajo bitko za gledalce in zdaj pod svoje okrilje v vse večjem številu tudi družine vabijo, da si filme raje ogledajo doma kot v kinu? Za mnenje smo vprašali nekaj predstavnikov slovenskih kinematografov.

Družine ostajajo ključen del občinstva

Najprej pa tisto osnovno vprašanje: kako pomembno ciljno občinstvo so za slovenske kine družine z otroki? “Zelo pomembno. Praktično najpomembnejše,” nam pove Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, in še doda, da družine sestavljajo več kot tretjino njihovega občinstva. Z domala enako oceno postreže tudi Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. “To je absolutno zelo pomemben segment za nas,” pravi vodja domžalskega kina. “Čeprav je pomemben na drugačen način kot v multipleksih. V multipleksih ciljajo predvsem na hollywoodske animirane filme, mi pa se trudimo dajati čim več poudarka na evropske produkcije in kvalitetne animirane filme. Tako da je odstotek teh filmov pri nas kar velik v primerjavi z - če se grdo izrazim - animiranimi blockbusterji, čeprav se seveda tudi med temi najde veliko odličnih filmov.”

Razlik v oceni pomembnosti tega občinstva se tudi pri multipleksih ne razlikujejo. Ksenija Arzenšek, pomočnica direktorja Mariboxa, prav tako ocenjuje, da je to eden ključnih stebrov programa. “Gre za vsebine, ki privabijo tako najmlajše kot tudi starejše otroke, kar pomeni, da se obisku pridružijo še starši in pogosto tudi stari starši. Posledično ena sama odločitev za ogled prinese več gledalcev. Če pogledamo številke, so prav animirani filmi tisti, ki so v zadnjih letih ustvarjali največje presežke gledanosti - tako pri nas kot v svetu. Zato je ta segment za Maribox strateško nepogrešljiv, še posebno ob vikendih in v času šolskih počitnic.”

Letošnji september je bil specifičen: vreme, šola ...

Čeprav se vodje kin strinjajo, da animirani filmi ne dosegajo več takšnih številk kot v preteklosti, pa glede poraznih septembrskih rezultatov niso tako pesimistični. “Ni šlo samo za slab rezultat pri animiranih filmih, september je imel nasploh zelo slabe rezultate gledanosti. Poglejte primer filma Downton Abbey, ki je bil v večini držav po gledanosti na prvem ali drugem mestu, pri nas pa je komajda nabral 1000 gledalcev,” argumentira Jure Matičič.

Kot pravijo, je šlo za kombinacijo dejavnikov, ki niso šli v prid kino prikazovalcem. “Najprej je bil velik faktor vreme,” pravi Nina Milošič. “Imeli smo lep september in družine so čas raje preživljale na prostem. Pri družinah je vreme praktično glavni dejavnik pri odločitvi za obisk kina. Septembra smo videli, da ko smo imeli ob sobotah in nedeljah družinski program, so družine raje šle na prosto.” September je specifičen čas tudi zaradi začetka šolskega leta. “Starši so na začetku šolskega leta finančno izčrpani zaradi nakupa šolskih potrebščin, oblačil in drugih obveznosti, zato so izhodi v kino pogosto preloženi,” v Mariboxu opaža Ksenija Arzenšek.

Poleg tega pa vodje kin poudarjajo, da animirani filmi, ki so na spored prišli septembra, pravzaprav niso tako odmevni, da bi računali na to, da bodo postali uspešnice. Ksenija Arzenšek pravi, da “štirje septembrski naslovi preprosto niso imeli dovolj moči, da bi pritegnili množice. Izjema je Demon Slayer - glede na to, da gre za anime in da ta žanr pri nas še ni tako močno razvit, so bili rezultati pravzaprav odlični. Res pa je, da ob tem opažamo pomanjkanje velikih, res odmevnih animiranih naslovov – takih, ki bi lahko presegli 100.000 gledalcev, kot smo jih poznali v preteklosti.”

Disney Plus ni opazneje prizadel kino tržišča

Poleg Netflixa je na področje prikazovanja animiranih filmov pri nas najbolj posegel pretočni ponudnik Disney Plus, ki je leta 2022 prišel na slovensko tržišče. Ali je po treh letih mogoče reči, da je tudi to dejavnik pri upadu številk gledanosti animiranih filmov v kinih? Pri Mestnem kinu Ptuj ne opažajo, da bi bil to viden dejavnik, medtem ko Jure Matičič ocenjuje, da določen vpliv vsekakor ima. “Mislim, da si gledalci ne morejo privoščiti čisto vseh pretočnih servisov, tako da najverjetneje izberejo enega. Če imajo otroke, je to Disney Plus, ker vsebina, ki je v kinu, na Disney Plus pride zelo hitro in si s tem ta studio celo malo pljuva v lastno skledo.”

S tem da je Disney Plus začel spreminjati navade družinskega občinstva, se strinja tudi Ksenija Arzenšek, a pravi, da ta vpliv ni tako enoznačen. “Res je, da imajo družine zdaj na dosegu roke ogromno animiranih naslovov, kar pomeni, da si lahko marsikateri film ogledajo doma. Po drugi strani pa kino izkušnje to ne more nadomestiti - družinski izlet v kino je dogodek, povezan s skupnim doživetjem, velikim platnom in vzdušjem, ki ga doma ni mogoče poustvariti. Če bi bil vpliv Disneyja Plus res odločilen, bi v drugih državah, kjer je platforma prisotna že več let, gledanost animiranih filmov v kinih drastično padla, pa se to ni zgodilo. Bolj kot konkurenca 'streamingov' je večji problem pomanjkanje velikih, atraktivnih naslovov, ki bi ljudi res privabili v kinodvorane.”

Kino postaja prostor raznovrstnih aktivnosti

Predstavniki slovenskih kin pa so glede privabljanja družin v kino še naprej optimistični zaradi tega, ker jih tako multipleksi kot mestni kini načrtno vzgajajo in privabljajo v svoje dvorane, pri tem pa gre za programe in akcije, ki so vedno uspešne.

Maribox pri tem ni izjema: “Pri nas se zelo zavedamo pomena družinskega občinstva, zato redno pripravljamo akcije in vsebine, namenjene prav njim. Eden najbolj priljubljenih konceptov je tako imenovani Kino za vso družino - ob prihodu novih risank obiskovalcem ne ponudimo samo filma, ampak tudi otroške ustvarjalne delavnice ali zanimivo dogajanje z zabavnimi igrami. Na ta način dodatno poživimo obisk kina in ga spremenimo v celovito doživetje za otroke in starše, da se odločijo za kino kot skupni izlet.”

Jure Matičič meni, da je smer, v katero bodo šli kini, tako mestni kot multipleksi, jasna: “V Domžalah na primer nimamo kokic in kakšnim družinam je to všeč in pridejo zaradi tega. Nekaterim družinam pa to ni všeč in jih zaradi tega izgubimo. (smeh) Še pomembnejši pa so dodatni dogodki. Se pravi, ko kino ni samo kino, ampak je več kot kino. Ko ob projekcijah pripravljaš še dodatne aktivnosti, da lahko družina tam preživi čas. Da doživi neko aktivnost. Mislim, da je to tako pomemben del kina, da bo nujen skoraj povsod. Ne samo pri otroških filmih, ampak pri vseh. Ker kino ne sme biti samo film, kokice in kokakola. Postati mora prostor, kjer se rad zadržuješ, ker ti je tam prijetno. To je smer, v katero mora kino iti.” •