Aleksander Gadjiev z Obalnim komornim orkestrom dvorano pognal na noge
Na svetovni dan poezije je dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru gostila tretji koncert Obalnega komornega orkestra (OKO) Pozdrav pomladi. Krstno so izvedli novo skladbo Gala Hartmana, Aleksander Gadžijev je občinstvu podaril glasbo, ki je magično spremenila čustveni svet, orkestru pa je dirigiral Simon Krečič.
Aleksander Gadjiev je z Obalnim komornim orkestrom nastopil v dvorani sv. Frančiška v Kopru.
Foto: OkoZnano je, da je glasba most med čustvom in razumom, ki ga lahko zgradimo zgolj v času. Koncertni večer v Kopru se je pričel s krstno izvedbo skladbe TriOKO akademskega glasbenika, violinista in skladatelja Gala Hartmana. Novo glasbeno delo je posvetil prav OKO. Za Primorske novice je povedal, da so ga člani OKO večkrat spomnili, da ni zanje že dolgo ustvaril nič novega. "Soočil sem se s številnimi vprašanji. Kako stati ob boku dvema velikanoma, ki sta se izvajala na istem koncertu, kot sta Beethoven in Bizet? Kako omejiti trajanje skladbe, da ne bi pokvarila razpoloženja nestrpne publike pred tako imenitnim solistom, kot je Aleksander Gadžijev?" se je vprašal Hartman.
"Nato je nastala skladba TriOKO. Naslov je kratica za tri različna glasbena občutja, ki so posvečena OKO. Opisana so z izrazi Pesante - Giocoso - Deciso. V skladbi se zvrstijo barvite in zanimive harmonske povezave, lahkotnost s kančkom humorja in zvočnimi nasprotji med skupinami v orkestru."
Glasba lahko dopolnjuje vse umetnosti. Ni samo sredstvo izražanja, ker nagovarja z ritmom, melodijo, napetostjo, razvojem, dinamiko. Odpira tudi pogled v različne čase. Zahteva pa zbranost, koncentracijo, nadarjenost, odprtost in subtilno zaznavanje sveta.
Vse to in še veliko več nosi v sebi mladi pianist Aleksander Gadžijev. Na koncertu je odigral Koncert št. 1 v C-duru za klavir in orkester L. van Beethovna. Ko so njegovi prsti hiteli po tipkah, je v dvorani vladala globoka tišina. Zvok orkestra in klavirja je zapolnil prostor in občinstvo povezal z avtorjevim časom. Beethoven je že takrat dobro vedel, da je razodetje glasbe v bistvu čudež! Mladi Gadžijev je, zaradi navdušenega aplavza po izvedbi Beethovnovega koncerta, ki mu ni bilo konca, poslušalcem podaril še izvedbo skladbe Franza Schuberta.
Španski nebrzdani ogenj strasti
Francoski skladatelj Georges Bizet je z opero Carmen ustvaril epigram strasti in ljubezni. Delo je pomemben prispevek k francoski operi druge polovice 19. stoletja. Skladatelj je napisal dramo nebrzdanega ognja strasti, ki je opera do tedaj ni poznala. Navdih je črpal v glasbi kubanskega izvora in španske plesne dediščine.
Na koncertu v Kopru je bilo slišati izbor iz Orkestralne suite 1 in 2 opere Carmen, ki je pravi "locus classicus" za barvitost in moč orkestracije. Učinkovit španski kolorit ter harmonski in ritmični obrazci španske ljudske glasbe so zagotovili, da v dvorani sv. Frančiška ni bilo zdolgočasenih sivih obrazov. Ni bilo poslušalca, ki bi na skrivaj pogledovali na uro. Ni bilo pomenljivih zehanj. Celo najmlajši obiskovalci, ki so sedeli v naročjih svojih staršev, niso zaspali. Nasprotno. Les Toreadors, Habanera, Seguedille, Les dragons, Danse Boheme … so ob koncu koncerta izzvale stoječe ovacije.
Naslednji koncert OKO prireja junija na koprskem Muzejskem trgu. Pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla se bo orkestru pridružil tudi En Big Band. Kot soliste napovedujejo Tinkaro Kovač, Leo Sirk in Gregorja Ravnika. •