Tragično življenje jugoslovanske zvezde Sonje Savić: umrla, obdana z iglami in v popolni revščini

Kultura
, posodobljeno: 18. 09. 2025, 14:09

Sonja Savić, ena najžlahtnejših zvezd jugoslovanske kinematografije, se je rodila 15. septembra 1961 v Čačku, otroštvo pa je preživela v bližnji vasi Donja Gorevnica. Že kot deklica je kazala izjemen igralski talent, ki jo je popeljal v Beograd, kjer je diplomirala na Fakulteti dramskih umetnosti. Njena kariera se je začela skoraj filmsko - pri komaj šestnajstih letih je debitirala v filmu Leptirov oblak (1977), kmalu zatem pa postala eden najbolj prepoznavnih obrazov jugoslovanskega filma

Sonja Savić, ena najžlahtnejših zvezd jugoslovanske kinematografije
Sonja Savić, ena najžlahtnejših zvezd jugoslovanske kinematografijeUroš Smasek

BEOGRAD > Osemdeseta so bila Sonjino zlato obdobje. Zaigrala je v številnih filmih, ki so zaznamovali čas, med njimi v kultnih Šećerna vodica (1983) in Davitelj protiv davitelja (1984), kjer je pokazala neverjetno igralsko raznolikost in združevala komedijo z dramo. Posebej odmevna je bila njena vloga pevke v filmu Život je lep (1985), ki ji je prinesla mednarodno priznanje - posebno nagrado žirije na beneškem filmskem festivalu.

Občinstvo jo je oboževalo zaradi nenavadne karizme in poguma, da je upodabljala like zunaj takratnih družbenih norm, režiserji pa so v njej prepoznavali igralsko moč, ki je znala razkriti najgloblja občutja človekove duše.

Umetnica brez kompromisov

Sonja je bila več kot le igralka - bila je umetnica, ki je v vsem iskala resnico. Nastopala je v gledališču, ustvarjala v eksperimentalnih projektih in ostro kritizirala družbene ter politične razmere v Jugoslaviji. V začetku devetdesetih se je posvetila režiji in snemala filme z izrazito protivojno sporočilnostjo, a razpad države je pomenil tudi zlom njene kariere. Prav v tem času so se začele tudi težave z odvisnostjo, ki so jo spremljale vse do smrti. Za žarometi se je skrivalo življenje, zaznamovano z žalostjo in osamljenostjo. V redkih intervjujih je odkrito govorila o svoji nesreči, priznala je, da se počuti poraženo, ker ni rodila otroka in ni nadaljevala družinske linije. “Moj ideal je kratka in vesela smrt,” je dejala v enem svojih zadnjih pogovorov, med solzami priznavajoč, da njeno življenje nima smisla.

Tragičen konec

23. septembra 2008, le osem dni po njenem 47. rojstnem dnevu, so Sonjo našli mrtvo v stanovanju njenih staršev v Beogradu. Obdukcija je pokazala, da je umrla zaradi predoziranja s heroinom. Po poročanju medijev je v zadnjih mesecih življenja prodala skoraj vse pohištvo, da bi si zagotovila drogo, smrt pa dočakala na edinem kosu, ki ji je ostal - na starem ležišču, obkrožena z injekcijami. Prijatelj, s katerim je tisto noč uživala drogo, je poklical reševalce, a je bilo prepozno.

Njena smrt je pretresla kulturno sceno celotne regije - odšla je igralka, ki je poosebljala generacijo in simbolizirala upor proti družbenim normam.

Njeno ime ni utonilo v pozabo. Leta 2012 je nastal dokumentarni film Sonja, ki poglobljeno raziskuje njen nemirni duh in kompleksno osebnost.

Sonja Savić je ostala večna enigma - igralka, katere talent in notranji boji so hodili z roko v roki ter pustili za sabo zgodbo o ženski, ki je preveč čutila, preveč ljubila in na koncu - preveč trpela.