Japonski paravan velikega admirala
Alfred Trenz, dedič družine Trenz in Bogdana Marinac, avtorica razstave, pred japonskim paravanom
Foto: Sonja RibolicaV piranskem Pomorskem muzeju Sergej Mašera obiskovalci zdaj začutijo še več vzhodnoazijskega pridiha. V njem so danes odprli razstavo Admiral in japonski paravan, posvečeno velikemu admiralu Antonu Hausu in dragocenemu paravanu, ki ga je prinesel z Japonske leta 1902. Več kot 125 let star paravan ima na eni strani slike na svili z motivi ptic in rastlin, ki so delo znanega japonskega slkarja Yamadeja Osaia, na drugi strani pa vezenine na svilo z motivi cvetic. A paravan, ki ga je pomorski muzej leta 2007 odkupil od Alfreda Trenza, dediča družine Trenz (Haus se je poročil z Ano Trenz) ni pomemben le zaradi njegove starosti in umetniške vrednosti, temveč tudi zaradi povezave z Antonom Hausom (Tolmin, 1851-Pulj,1917), eno najpomembnejših osebnosti Avstro-Ogrske vojne mornarice: bil je poveljnik mornarice med prvo svetovno vojno in velja za prvega velikega admirala Habsburške monarhije. Kljub nemškim koreninam je Haus govoril slovensko, navsezadnje je bil rojen v Tolminu in v mladosti tam tudi živel. Kasneje se je njegova družina preselila na Dolenjsko, tja je pogosto pogosto zahajal tudi po poroki z Ano Trenz z dvorca Draškovec pri Šentjerneju. Zato ni čudno, da se je pri dedičih družine Trenz ohranil del njegove zapuščine.
r
Foto: Sonja RibolicaTo je že tretja razstava v nizu povezav, ki govorijo o vezeh predvsem pomorščakov avstro-ogrske vojne mornarice z Vzhodno Azijo. Razstava se osredotoča na zgodbo enega predmeta - paravana. "Povod za razstavo je bilo restavriranje paravana, kar je bil zelo zahteven podvig. Z razstavo želimo predstaviti sam predmet, njegovo uporabno vrednost v izvornem okolju, pa tudi življenjsko zgodbo paravana - kako je zaživel v našem okolju, v povezavi z Antonom Hausom ter sorodniki in dediči, ki so podarjeni paravan hranili," je razstavo orisala njena avtorica Bogdana Marinac. To je že tretja razstava v nizu povezav, ki govorijo o vezeh predvsem pomorščakov avstro-ogrske vojne mornarice z Vzhodno Azijo.
Povezava med Hausom in piranskim muzejem je stara že nekaj desetletij. Muzej je v začetku 60. let prejšnjega stoletja odkupil 74 pisem, ki jih je veliki admiral pisal sorodnikom in prijateljem. Leta 1967 je bil v glasilu tedanje Splošne plovbe objavljen članek o Hausu, leta 2010 pa je Anton Haus našel prostor tudi v knjigi Tvorci slovenske pomorske identitete, ki jo je Pomorski muzej izdal skupaj z ZRC SAZU. "Tokratna razstava razkriva in združuje več zgodb: prva je pripoved o človeku in ima zgodovinsko-etnološki pridih, druga je zgodba o predmetu, ki je povezan s tem človekom, in ima muzeološki vidik, tretja pa je konsevatorska zgodba," je povedala Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja. Proces konserviranja je bil zahteven, saj je bil paravan zelo poškodovan. Združiti je bilo treba znanje strokovnjakov za restavriranje lesa, tekstila in papirja. Paravan ima namreč tudi papirni del, ki je skrit v notranjosti, pod svilo.
r
Foto: Sonja Ribolica
Na razstavi so poleg paravana na ogled tudi nekatera Hausova pisma, fotografije in drugi predmeti, ki jih je podaril sorobnikom, denimo pahljače, kadilnik, risbe.
r
Foto: Sonja Ribolica
