Jolki Milič nagrada mira

Literarno nagrado mira bo prejela pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič. Za nagrado, ki jo Ženski odbor slovenskega centra PEN Mira letos podeljuje prvič, so bile nominirane še Lojzka Bratuž, Neža Maurer, Svetlana Makarovič, Alenka Puhar, Breda Smolnikar, Irena Žerjal, Janja Žitnik-Serafin, Maja Haderlap, Suzana Tratnik in Ksenija Jus.

LJUBLJANA > V obrazložitvi nagrade, ki jo Ženski odbor slovenskega centra PEN Mira namenja izključno ustvarjalkam, je zapisano, da je Jolka Milič “vzor pokončnosti, poguma, odkritosrčnosti in bojevitega zagovarjanja osebnih stališč, v katerih brani podcenjeno in spregledano ustvarjalnost žensk”.

V šestih desetletjih delovanja je Miličeva pripravila več deset knjig prevodov slovenskih pesnic in pesnikov v italijanščino, ki jim je pogosto tudi sama našla založnika. Zaslužna je tudi za vrsto prevodov italijanskih, francoskih in španskih avtorjev v slovenščino. Pri delu je promovirala tudi poezijo, ki je bila v slovenskem prostoru odrinjena, ker jo pišejo ženske, lezbične aktivistke in geji. Je ambasadorska slovenske poezije v Italiji ter avtorica številnih javnih pisem, v katerih se duhovito, ostro in neustrašno loteva literarnih in drugih družbeno zamolčanih tem, še piše v utemeljitvi.

Dvanajst predlogov

Žirijo za nagrado so sestavljali predsednica Irena Novak-Popov ter člani Katja Mihurko-Poniž, Stanislava Repar, Barbara Simoniti in Andrej Detela. Žirija je obravnavala 12 prispelih predlogov, med katerimi se je le ime Jolke Milič ponovilo. To, kot je na novinarski konferenci poudarila predsednica žirije, ni botrovalo izbiri. Glasovanje je po razpravi potekalo tajno in vsi člani so se odločili za isto ime, je pojasnila.

Za podeljevanje nagrade avtoricam so se po besedah Reparjeve odločile zaradi manjka prejemnic drugih nagrad. Kljub navidezni demokratičnosti nagrad, so prejemniki vseh večjih literarnih nagrad v glavnem moški, je dejala.

Vzornic ni bilo

Simonitijeva je dejala, da si je že pred desetimi leti skupaj z Barbaro Korun zadala nalogo, da se ne sme nikoli več ponoviti, da bodo pomembne slovenske ustvarjalke, kot sta bili denimo Saša Vegri in Ada Škerl“do smrti ostale brez nagrade”. Obenem želijo omogočiti tudi mladim avtoricam, da vstopijo v že obstoječ literarni prostor ženskih ustvarjalk. “Moja generacija ni imela učiteljic, vzornic in mentoric na tem področju in ta vrzel se pozna tudi v njeni slabši prepoznavnosti,” je poudarila Simonitijeva.

Nagrado, za katero se lahko naslednje leto še enkrat potegujejo vse nominirane avtorice, bodo podeljevali tako literarnim ustvarjalkam kot premišljevalkam oziroma literarnim kritičarkam in publicistkam, je dejala Simonitijeva. Predloge lahko pošljejo tudi člani avtoričine družine ali njeni bližnji, saj veliko avtoric v širšem kulturnem prostoru ni prepoznavnih, je dodala Reparjeva.

STA

---