Sodba v zadevi Cimosovi prebarvani stroji: vsi krivi, Krašovcu pet let zapora

Zaradi goljufije s Cimosovimi prebarvanimi stroji je senat danes na visoke zaporne kazni obsodil nekdanjega predsednika uprave družbe Franceta Krašovca ter Zorka Kendo, Vladimirja Bukviča in Daria Šika, nekdanje izvršne direktorje v družbi. Seštevek kazni se ustavi pri 20 letih. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral tudi Cimos plačati 800.000 evrov kazni.

KOPER > Sojenje zaradi goljufije v škodo Evropske unije s Cimosovimi prebarvanimi stroji se je začelo aprila. France Krašovec, nekdanji predsednik uprave Cimosa, Zorko Kenda, njegov takratni pomočnik in izvršni direktor za načrtovanje in nadzor, Vladimir Bukvič, izvršni direktor za finance in računovodstvo, Dario Šik, takratni izvršni direktor za raziskave, razvoj, nabavo in prodajne aktivnosti, že vse od začetka postopka trdijo, da so nedolžni, a je tričlanski kazenski senat včeraj presodil drugače.

Cimosu 800.000 evrov denarne kazni

Zaradi goljufije v škodo Evropske unije je Krašovcu prisodil pet let zapora, Kendi in Šiku po štiri leta in pol, Bukviću, ki mu je specializirano državno tožilstvo očitalo tudi pranje denarja, pa šest let enotne zaporne kazni. Bukvič bo moral zaradi pranja denarja plačati še 24.900 evrov denarne kazni. Senat je vsem izrekel tudi dveletno prepoved opravljanja funkcije predsednika uprave ali izvršnih direktorjev. Za odgovorno kaznivih dejanj je spoznal tudi družbo Cimos, in to tako za goljufijo v škodo Evropske unije kot tudi za pranje denarja. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral Cimos plačati 800.000 evrov kazni.

Predsednik senata Julijan Glavina je po razglasitvi sodbe, ki je ni poslušal le Bukvič, napovedal, da bo sodbo le na kratko obrazložil, a je nato razloge za takšno odločitev nizal še kakšno uro. Poudaril je, da so izvedli res obsežen dokazni postopek, v sodnem spisu je ogromno listinskih dokazov, zaslišali pa so tudi veliko prič. Nato je kronološko opisal dogajanje vse od razpisa za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - razvojni centri slovenskega gospodarstva, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo objavilo v letu 2010. Cimos se je na razpis prijavil v okviru dveh konzorcijev, pri dveh projektih (SiEVA in Simit) pa so nato odkrili nepravilnosti. Sodnik je poudaril, da je bil denar iz razpisa namenjen za nakup nove opreme, kar so potrdile tudi priče, v Cimosu pa so si to očitno razlagali po svoje.

Na nepravilnosti je opozarjala Davorka Vilus Vičič, ki je vodila projekta, vendar opozorila niso zalegla. Sodišče je njeno izpoved štelo za verodostojno, čeprav so obtoženi poskušali nanjo zvrniti dobršen del krivde. Sodnik je poudaril, da je le izvrševala naloge, ki jih je dobila od nadrejenih, bala se je, tako kot še nekateri drugi obtoženi, da bo izgubila službo. Vsi so upali, da goljufije ne bodo odkrili. “Cilj je bil pridobiti nepovratna sredstva, in nič drugega,” je poudaril predsednik senata.

Ko tudi predstavniki ministrstva za gospodarstvo ob pregledu strojev niso ugotovili nepravilnosti, je očitno enemu od zaposlenih prekipelo in je poslal anonimno pismo na komisijo za preprečevanje korupcije, je povzel sodnik.

“Zavestno so sodelovali”

Čeprav so obtoženi nekdanji vodilni poskušali senat prepričati, da s spornimi ravnanji niso imeli ničesar, pa je senat ocenil drugače. “Tudi izvršni direktorji so zavestno sodelovali pri kaznivem dejanju, kot sostorilci ... Zavedali so se, da nakup rabljene opreme ni upravičen strošek,” je dodal sodnik Glavina.

Sodba še ni pravnomočna, obtoženi se bodo lahko nanjo pritožili, ko bo sodišče izdalo pisno sodbo. Glede na zagovore obtoženih ter zaključne besede obrambe, ki je predlagala senatu, naj vse oprosti, se bodo na sodbo zagotovo pritožili. Zastopnik Cimosa Dejan Olenik je že danes na vprašanje, ali se bodo pritožili, odgovoril pritrdilno.

Višja državna tožilka Barbara Milič Rožman, ki je zastopala obtožbo,je takšno sodbo pričakovala. “Predložili smo resnično veliko dokazov, ki so, tako kot je ugotovil tudi senat, potrdili, kar smo zatrjevali v obtožbi,” je dejala. Senat je skoraj v celoti sledil njenemu predlogu glede kazni, trem nekdanjim izvršnim direktorjem je izrekel le pol leta nižje zaporne kazni. Glede odločitve o morebitni pritožbi v tem delu bo počakala na pisno sodbo. Spomnimo, šest obtoženih v tej zadevi je krivdo v tem postopku priznalo. Sodišče jih je pravnomočno obsodilo na pogojne in denarne kazni.

---