Smejalni plin: so vrata urgence odprli prehitro?

Odgovorni vodja gradbenih del pri novem urgentnem centru šempetrske bolnišnice je na današnjem pričanju v zadevi smejalni plin povedal, da je predlagal podaljšanje rokov, vendar mu niso ugodili. Prepričan je, da bi morali odprtje urgence preložiti, dokler ne bi odpravili napak. Na novogoriškem sodišču se je z zaslišanjem prvih prič nadaljevalo sojenje v zadevi smejalni plin.

NOVA GORICA > Na zatožni klopi v zadevi smejalni plin so, spomnimo, ostali le še trije obtoženi, trije so priznali krivdo. Pred senat so danes stopili predvsem projektanti in nadzorniki del pri gradnji urgentnega centra. Danes je najprej pričala Julijana Kotar Ilijaš, ki je projektirala strojno instalacijo za nov urgentni center šempetrske bolnišnice. Povedala je, da so bili tudi priklopi del instalacij, saj je bilo treba zaradi montaže stativ narediti več gradbenih del. Različna testiranja so izvedli šele, ko je bila instalacija zaključena, sodelovala je tudi pri tehničnem pregledu.

Arhitekt Aleš Prijon je predstavil pripravo projektne dokumentacije in njene posamezne dele. Povedal je, da je bil načrt medicinske opreme dodan kasneje, več je bilo tudi razpisov za izbor dobavitelja in izvajalca montaže medicinske opreme.

Trije so priznali krivdo

Krivdo sta na predobravnavnem naroku v začetku letošnjega januarja že priznala Boris Hočevar in Vili Batič, ki sta nadzorovala le gradbena dela. Sodišče jima je izreklo po eno leto in deset mesecev zaporne kazni, ki jo lahko v dveh letih odslužita s 1330 urami dela v splošno korist. Šempetrski bolnišnici sta nakazala tudi po 20.000 evrov donacije, kar jima je sodišče štelo za olajševalno okoliščino. Obtoženi Igor Zabret, ki je bil leta 2015 v urgentnem bloku šempetrske bolnišnice odgovoren za vodenje gradbenih del, se je s tožilstvom v marcu dogovoril za priznanje krivde, zato so ga izločili iz postopka.

Odgovorni vodja gradbenih del novega urgentnega centra Stojan Novak je povedal, da bi moral testiranja medicinskih plinov po zaključeni vgradnji opraviti Medicop. Slednji je dal ustrezno zagotovilo, da je bilo testiranje po vgradnji opravljeno, ali je bilo tudi ustrezno izvedeno, pa ne ve.

Zaradi izjemno kratkih rokov je predlagal podaljšanje gradnje

Zaradi izjemno kratkih rokov gradnje je Novak predlagal podaljšanje gradnje, vendar mu zaradi bojazni pred vračilom pridobljenih evropskih sredstev niso ugodili. Zato je prepričan, da šempetrskega urgentnega centra ne bi smeli začeti uporabljati 3. januarja 2016, pač pa bi morali najprej pregledati in odpraviti napake.

Pri tehničnem pregledu je strojne instalacije nadziral Marko Pegan. Ker so bili priklopi za medicinske pline na stative nad že vgrajenim znižanim stropom, je verjel dokumentaciji in si jih ni mogel ogledati. Da so priklopi narejeni prav, je verjel tudi zato, ker si je nekaj dni prej napeljave ogledala tudi inšpektorica za požarno varnost, ki je zahtevala vpogled v vse zapisnike o preizkusih medicinskih plinov.

Preiskavo je marca 2016 sprožila nepričakovana smrt 52-letnega moškega, ki se je poškodoval pri delu. Čeprav njegove poškodbe niso bile tako hude, da bi bile usodne, je v bolnišnici umrl. Ugotovili so, da so ga v reanimacijski sobi priklopili na cevko, iz katere naj bi mu dovajali kisik, a je zaradi napake na instalaciji ob gradnji urgentnega centra iz cevke prihajal dušikov oksidul oziroma smejalni plin.

Okrožno državno tožilstvo je v zvezi s tragičnimi dogodki na šempetrski urgenci na novogoriško okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zoper devet osumljenih. Preiskava je bila zaključena novembra 2020, obtožnico zoper šesterico pa je novogoriško tožilstvo na sodišče vložilo februarja lani.

Trojica obtoženih je v zagovorih zavrnila očitke tožilstva

Damjan Gril, Marjan Orel in Vinko Jazbec so v svojih zagovorih sredi marca vztrajali, da za napačno priklopljene cevi za kisik in smejalni plin niso krivi. So pa obžalovali, da se je ta napaka zgodila. Po obtožnici sta zaradi napake v začetku leta 2016 umrla dva človeka, življenja še treh pa so bila ogrožena.

Grilu, direktorju družbe Dagri Inženiring, tožilstvo očita povzročitev splošne nevarnosti, ker za družbo Medicoengineering ni opravil montaže in priklopov stropnih stativov na obstoječo strojno instalacijo medicinskih plinov, teh priklopov ni niti testiral.

“Zadolžen sem bil za nadzor gradbenih del, delavci družbe Medicop, ki ima vse certifikate za to, pa so bili pooblaščeni za montažo in priklop medicinske opreme, tudi za instalacijo medicinskih plinov,” je v svojem zagovoru povedal Orel. Z odločbo družbe Elite je bil imenovan za odgovornega nadzornika strojnih inštalacij, na objektu pa, po ugotovitvah tožilstva, pri nadzoru kakovosti izvedenih strojnih inštalacij ni preveril, ali je priklop stropnega stativa na centralno napeljavo medicinskih plinov izvedel pooblaščeni in usposobljeni izvajalec proizvajalca tega stativa (družbe Maque).

“Za nadzor nad dobavo in montažo medicinske opreme bi moral uporabnik angažirati strokovno osebje. Na to smo jih večkrat opozorili,” pa je povedal Jazbec, ki je bil odgovoren za nadzor gradbenih del od 1. julija 2015 do konca oktobra 2015. Tožilstvo tudi njemu očita, da ni opravil nadzora nad kakovostjo izvedenih gradbenih del in nadzora nad izvajanjem del po projektni dokumentaciji. “Za nadzor opreme in priključkov nisem bil imenovan niti strokovno usposobljen. Medicinska oprema ne sodi h gradbenim delom,” je poudaril. Tožilstvo Orlu in Jazbecu očita povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.

Glavna obravnava se nadaljuje že jutri, ko naj bi zaslišali novih deset prič.

---