Komu brezmejnost sploh privoščimo?
Politika mačka med vrati je večmedijska postavitev Ane Čigon, akademske slikarke z magisterijem s področja videa, ki v Carinarnici poudarja nasprotje med deklariranimi ideali enotnosti in demokracije Evropske unije ter njeno dejansko migracijsko politiko. Ta petek ob 18. uri bo ob zaprtju še zadnja projekcija animiranega filma Maček med vrati.
NOVA GORICA > Prav iz animiranega filma Maček med vratiAne Čigon izhaja tudi postavitev v Carinarnici. V filmu poudarja “nasprotje med optimistično podobo Evropske unije in realnostjo njene politike se v animaciji izraža skozi kontrast med vizualno idiličnim, barvitim svetom, ki ga naseljujejo mačji protagonisti, ter brutalnostjo izključevanja in izgona, ki eskalira v sklepnih prizorih”. V Carinarnici pa postavitev zaznamuje panelna podoba zgradbe Evropske komisije, kjer lahko spremljamo video z delčki animacije, prepletene z intervjujema.
V svoji izjavi, je Čigon poudarila prav mejo: “Primorkam, Primorcem je meja nekaj vsakdanjega, vsak ima svojo zgodbo o njej, v moji generaciji skoraj vsi govorimo italijansko. Kulture so tu zelo prepletene, kuhinje tudi in to je samo dobro. Nova Gorica je poseben fenomen, s svojo zgodovino in bližino meji naj bi bila vzor povezovanja. A ko se sprehodiš po Erjavčevi do Carinarnice, na drugi strani ceste vidiš štiri italijanske policiste, ustavijo pešce drugačnega videza in takrat se hitro pojavi še slovenska policija in jih zaslišuje. Nato pripelje mimo zelen avtobus z velikim napisom Gremo brezmejno! Toliko o ironiji. Komu to brezmejnost sploh privoščimo?”
Z razstavo skuša približati temo migracij in razblinjati strah in predsodke. V animaciji Maček med vrati, iz katere elemente najdemo na razstavi, je skušala “razkriti dvoličnost in krutost evropskih begunskih politik, kot Evropejka torej izvesti introspekcijo”, kar z razstavo v Carinarnici to razmišljanje nadaljuje. Z Aigul Haikimovo iz iniciative Infokolpa se je (v videu) pogovarjala o dejanskih razmerah na balkanski poti, krivicah do ljudi, ki v državo v resnici veliko prispevajo in potrebi po politikah vključevanja, Mirjam Milharčič Hladnik z ZRC SAZU pa vlečeta “paralele s Slovenci v tujini in lepotah vzpostavljanja vezi”.
“Vsak namreč lahko postane tujec in vsak ima pravico do odhoda in prihoda. Tega se bi posebej moral zavedati globalni sever, saj je prek vključevanj v vojne in globalnega onesnaževanja pogosti krivec za selitve ljudi. V času vse večjega zapiranja, vse skrajnejših desnih populizmov, vojn in podnebne krize je čas, da zberemo pogum za upor vseh vrst, za aktivnosti za boljši svet, naj bodo te še tako naivne. Najslabše je ostati tiho,” poudarja umetnica in vabi na petkovo projekcijo ob 18. uri.
