Kolesarske igre brez meja

Kolesarska dirka po Italiji je bila od vedno večplastni dogodek: športni, povezovalni in tudi propagandni. V zadnjih letih bi mu lahko dodali še pridevnik turistični, saj ponuja tako opevana doživetja, s katerimi poskuša prepričati gledalce k (ponovnemu) obisku krajev, ki so jih spremljali od blizu ali prek različnih zaslonov. Bomo videli, kaj bo prinesla čezmejna etapa, ki bo 24. maja karavano Gira popeljala na Goriško.

Načrti prirediteljev oziroma gostiteljev etap na tritedenskih dirkah, med katerimi pri nas izstopata Tour zaradi veličine in Giro zavoljo bližine, imajo gotovo nekaj skupnih imenovalcev, ki pa se od kraja do kraja oziroma od države do države lahko tudi razlikujejo. Prav tako vsote denarja, ki ga je treba odšteti za prihod velike etapne dirke.

Start in cilj etape sodita v različna plačna razreda. Posebna postavka je tranzit oziroma prehod prek določenega ozemlja med točko A in B, kot se je denimo zgodilo v letih 2021 in 2022, ko je karavana Gira prav tako zapeljala v Slovenijo. Pred tremi leti so se kolesarji mudili v Posočju, leto prej pa - tako kot se bo ponovilo čez dober teden dni - v Goriških brdih in Novi Gorici, kjer se bo 14. etapa na predzadnjo majsko soboto tudi končala.

Pri nas se je raven kolesarske kulture vsekakor dvignila tudi po zaslugi takšnih dogodkov, kot je Giro, in seveda izjemnih uspehov slovenskih šampionov.

Giro se je letos sicer začel v Albaniji, ki je gostila uvodne etape. Starti tritedenskih dirk zunaj matične države so v 21. stoletju vedno pogostejši. S povečanim povpraševanjem se dvigajo tudi cene za nekajdnevno gostovanje Toura ali Gira. Nekateri učinki so bolj, nekateri manj merljivi. Pri tem je ključno posredniško vlogo odigrala televizija, ki panoramske slike kulturnih in naravnih znamenitosti ponese v svet. Tako naj bi bil doseg Gira po grobi oceni 700 milijonov gledalcev v skoraj 200 različnih državah.

Kolikšen naj bo vložek in kdaj se povrne, je vprašanje, na katerega tudi posamezne države gostiteljice ne morejo ponuditi zanesljivega odgovora, ki je povezan tudi z različnimi metodološkimi pristopi. Madžarska je denimo za uvodne tri etape Gira pred tremi leti bojda odštela kar 24 milijonov evrov. Pri tem naj bi se priliv italijanskih gostov v našo vzhodno sosedo v naslednjih dveh letih povečal za 13 odstotkov. Kakšen naj bi bil pri tem (ne)posredni vpliv Gira, ni znano.

Na začetku leta se je hitro razširila pobuda, da bi lahko veliki start Toura 2028 ali 2029 v zlati dobi kolesarstva, ki jo v prvi vrsti pooseblja Tadej Pogačar, gostila Slovenija. Ob vladnem pismu o nameri bi morala zato predvidoma odšteti 15 milijonov evrov, kar seveda ni majhen denar. Prihodnje leto se bo Tour začel v Barceloni, ki bo za izpeljavo projekta bojda zagotovila dvanajst milijonov. Leta 2027 se bo dirka po Franciji še tretjič v zadnjih dveh desetletjih začela v Veliki Britaniji. Ob zadnjem obisku leta 2014 naj bi vsota, ki so jo na Otoku naposled izplačali organizatorjem Toura, presegla 30 milijonov evrov. Tudi letošnji prispevek Albanije je zavit v tančico skrivnosti, potem ko so celo preložili predstavitev trase Gira 2025. Govora je bilo o ekonomskih razhajanjih, pa tudi političnih kupčkanjih. Italija je namreč konec preteklega leta v Albaniji odprla centra za prebežnike, ki naj bi prav tako sodila v paket, povezan s startom Gira v deželi orlov. Krajšo naj bi v tem primeru povlekel Trst, ki so ga sprva omenjali kot favorita za start letošnje dirke po Italiji.

Naposled so uvodne tri etape pripravili v Albaniji, ki naj bi prirediteljem vendarle odštela manj od sprva predvidenih sedem milijonov evrov. Bržkone ni naključje, da je v deželi orlov start Gira sovpadel s parlamentarnimi volitvami, na katerih je četrtič zapored zmagal Edi Rama. Danes bo v albanski prestolnici gostil udeležence vseevropskega vrha, posvečenega varnosti in skupni viziji prihodnosti stare celine. Priprava odmevnih športnih dogodkov gotovo služi tudi notranjim potrebam in loščenju državne podobe na zunanjepolitičnem parketu. Pred Madžarsko je tako dvignil precej prahu start Gira 2018 v Izraelu.

Medtem so se pojavili namigi, da se bo čez dve leti italijanska pentlja začela v Združenih arabskih emiratih. V Albaniji obisk Gira ni sprožil kolesarske evforije med tamkajšnjimi prebivalci, se pa nadejajo, da bodo slikoviti posnetki pokrajine pospešili razvoj kolesarskega turizma in trajnostne mobilnosti v mestih, kot je tudi Tirana, kjer avtomobil (še vedno) velja za statusni simbol. Pri nas se je raven kolesarske kulture vsekakor dvignila tudi po zaslugi takšnih dogodkov, kot je Giro, in seveda izjemnih uspehov slovenskih šampionov.

Prim0ž Roglič ostaja na vrhu lestvice priljubljenosti med domačimi privrženci in lovi drugo zmago na italijanski pentlji po letu 2023. Predlani je imel zmagovalno parado po ulicah Rima, ki bo tudi v 108. izvedbi Gira gostil zadnjo etapo 1. junija. Slovenski navijači pa ne bi imeli nič proti, če bi se z rožnato majico že dober teden dni prej pripeljal v Brda in Novo Gorico. Dotlej pa se morajo kolesarji ogniti vsem pastem.

---