Klic k etični prenovi kapitalizma

Knjiga Socially Responsible Governance (Družbeno odgovorno upravljanje) avtorja dr. Rada Bohinca, ki je izšla pri ANNALES ZRS, znanstveni založbi ZRS Koper, je obsežna (skoraj na 500 straneh) utemeljitev njegovih raziskovalnih izsledkov o človeških in družbenih vidikih trajnostnega razvoja.

V prvem, teoretičnem delu, avtor razvije teorijo družbene odgovornosti kot moralnega okvira vodenja državnih in korporacijskih skupnosti. Družbeno odgovornost premisli kot povezanost vrednot življenja v skupnosti, ki temelji na načelu: večja je družbena moč, večja je družbena odgovornost. To velja za družbeno in za korporacijsko raven.

Seme družbenega zla

Posebej v uvodnem poglavju razišče globino vzrokov in posledic dohodkovne (posledično družbene) neenakosti, ki je sistemsko vgrajena v prevladujoči (neoliberalni) model kapitalizma in ki je seme družbenega zla v sodobni človeški skupnosti. Prinaša neprijazne družbene posledice, kot so migracije, socialne napetosti in družbeni nemiri, tudi vojne.

V uvodnem delu je tudi raziskovalni prispevek o lastninskih razmerjih v sodobni človeški družbi, ki na eni strani prisega na človekove pravice in dostojanstvo, na drugi strani pa brezobzirno podpira izkoriščanje človeka po človeku, ki je temeljni vzgib in način nenadzorovanega zadovoljevanja človeškega pohlepa.

Igra moči

V drugem, korporacijskem delu, avtor najprej predstavi družbeno neodgovorno delovanje multinacionalk in družbene posledice njihovega lomastenja po splošno, seveda zgolj deklarativno sprejetih vrednotah sodobne civilizacije, kot so človekove pravice in človeško dostojanstvo. Predstavljeni so javnosti znani primeri zlorab otroškega dela, sodobnega suženjstva ter nizkotnega in poniževalnega ravnanja do delavcev, vse zaradi pohlepnega zaslužkarstva.

V tem delu so predstavljena EU in OECD načela o korporativni družbeni odgovornosti in o odgovornem poslovnem ravnanju, ki bralca brutalno soočijo z velikim razkorakom med zlaganimi deklaracijami, brez pravne vrednosti in stvarnostjo, ki je daleč od zatrjevanega. Tu so predstavljeni tradicionalni, več kot 200 let stari korporacijski okovi, ki so povsem neprimerni za današnje obnašanje lastnikov, še posebej institucionalnih delničarjev in posrednikov, katerih prepoln je sodobni finančni kapitalizem.

Igra moči malih in velikih lastnikov na igralnici vsestransko obvladujoče zasebne lastnine ob popolni diskriminaciji dela, kot prevladujočega produkcijskega tvorca, v nasprotju s trajnostnim razumevanjem razvoja, ki vključuje spoštovanje človeških in družbenih vidikov reprodukcije, se nadaljuje v plesu neoliberalno propadajočega človeštva.

Hobi direktorjev

V tretjem delu avtor predstavi nekatere izhode, ne kot revolucijo, temveč kot postopno razumno korekcijo neoliberalnih družbenih razmerij, ki vodijo v družbeni kaos. To so prijemi ekonomske demokracije, socialne ekonomije in korporativne družbene odgovornosti. Ti pristopi so znani in v svetu marsikje uspešno uporabljeni, tako da blažijo ekscese, ki jih dnevno povzroča prevladujoči družbeni red v najbolj razvitih državah sveta.

Žal je v Sloveniji ekonomska demokracija v zatonu, socialna ekonomija na dnu EU, korporativna družbena odgovornost pa je hobi direktorjev nekaterih velikih korporacij, daleč od sistemske ureditve, h kateri pozivajo tudi sprenevedave resolucije EU. Predlogi so izvedljivi in izdelani in je zgolj stvar družbene volje, bolje rečeno odgovornosti, ali jih politika jemlje resno ali ne. Pri nas jih žal ne.

Knjiga avtorja dr. Rada Bohinca je zanimiv izziv za odgovoren razmislek o življenju v sodobni družbi in o odgovornosti nosilcev družbene moči v Sloveniji ali kjer koli drugje. Tudi za razmislek, v kakšni družbi na prelomu v tretje tisočletje človeške civilizacije živimo; in ali so pravila družbenega vodenja naravnana k človeku ali se podrejajo zgolj sli po brezmejnih zaslužkih, tudi za ceno okrutnega ravnanja z ljudmi.

---