P***e na spletu
Zgroženi? Kolikokrat ste, bralci, že izgovorili besedo na p, ko ste imeli v mislih žensko, dekle? Ste morda pomislili, da tako nekdo drugi poimenuje vašo partnerko, sestro, hči? Da na ta način vaš sin, srednješolec, morda še osnovnošolec, označuje svojo sošolko?
Pa sploh ne gre za feminizem, niti ne samo za žaljivo poimenovanje ženske, ki je, mimogrede, mikrodelec v nasilni komunikaciji, nasilju torej, ki ga izvajajo vse mlajši, tudi še otroci. Da znajo biti ti celo krutejši od odraslih, vedo povedati mlade žrtve bulizma, psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja, izsiljevanja, izločanja, posmehovanja in še bi lahko naštevali. Seveda nismo odkrili tople vode, takšne izkušnje so v preteklosti prav tako zaznamovale marsikaterega mladoletnika. Toda nasilje je dandanašnji razprlo krila, njegovi ostri kremplji in močan kljun lahko žrtev poškodujejo tudi na daljavo.
S tem, ko starši oziroma skrbniki (pre)mladim potisnejo v roke pametne naprave, jim pravzaprav izročijo “orožje”, ki jim lahko uniči ne le mladost, ampak celo življenje.
Do otrok in mladostnikov seže prek telefonov, tablic in računalnikov. Kar pomeni, da so največkrat prav starši tisti, ki mu odprejo pot. Zaščite, gesla, nadzor, na katere se sklicujejo tisti, ki menijo, da obvladujejo uporabo naprav pri svojih otrocih in mladostnikih, so le utvara. Verjemite, mlade bistre glave že najdejo razpoko v sistemu. Če ne na svoji napravi, pa na prijateljevi. Popolnega nadzora ni. Njihova besedila in objave so marsikateremu staršu nerazumljiva, vključno z emotikoni, ki so na prvi pogled nedolžni in ljubki, v resnici pa lahko najranljivejšim prinašajo najkrutejša sporočila.
Svetovni splet brez meja, posebej njegova temna plat, je mamljiva kot le kaj, prepovedani sadeži pa so itak najslajši. Mladi, nezreli, neizkušeni, nekritični težko ločijo zrno od plevela, dovzetni so za manipulacije vseh vrst. Težko prepoznajo nevarnosti, ki jih prinašajo splet, družbena omrežja ali toksični vplivneži za njihovo dušo in telo. Nanje ne prežijo le pedofili, o katerih je v javnosti največ govora, ampak deviantneži vseh vzgibov in prepričanj, ki na daljavo spretno klešejo svoje naslednike.
S tem, ko starši oziroma skrbniki (pre)mladim potisnejo v roke pametne naprave, jim pravzaprav izročijo “orožje”, ki jim lahko uniči ne le mladost, ampak celo življenje. Pričakovati, da bi se jim odpovedali, je nerealno. Najmanj, kar bi morali odrasli narediti, je, da jim predajo tudi navodila za uporabo, jih torej poučijo o pasteh. A kaj, ko tudi marsikatera odrasla oseba ni dovolj kritična pri uporabi spleta in družbenih omrežij, se ne zaveda nevarnosti in ne prepozna manipulacij, kaj šele, da bi bila o tem sposobna pogovarjati se z otroki in mladostniki. Hudo. Kajti verjeti, da so otroci na varnem, ker so doma v svoji sobi, je zelo naivno.