Sladka Planica v grenki zimski sezoni
Komentarji
30. 03. 2025, 16.49
, posodobljeno: 31. 03. 2025, 10.10
S planiškim finalom sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih se je praktično končala predolimpijska zimska športna sezona, ki je bila sladko-grenka. Veliko dobrega je ostalo za konec: tretje mesto in edine stopničke v ženskem alpskem smučanju to zimo Ajdovke Andreje Slokar, zmaga ob tekmovalnem slovesu od Pokljuke biatlonca Jakova Faka, pa seveda smučarji skakalci z nenadejano velikim uspehom na svetovnem prvenstvu in slednjič z uspešnimi poleti v Planici, z dvema slovenskima zmagama in novim svetovnim rekordom Domna Prevca. Sezono je obeležila Nika Prevc, toda najboljša smučarska skakalka sveta sodi v posebno dimenzijo.
Zdi se, da je v celoti gledano, minulo zimo grenka plat premagala sladko. Že nekaj let opozarjamo, da se krog tekmovalno konkurenčnih držav v skokih za vrh krči in da mednarodna smučarska zveza Fis eno govori in drugo dela. Povsem inertna in pogosto ohola ob opozorilih o preohlapnih pravilih glede opreme, je na svetovnem prvenstvu naletela na ledeno goro, ko so posnetki razkrili goljufanje Norvežanov. Prej bi pričakovali koga drugega, zelo verjetno so se posegov v opremo lotili kar vsi, a konkretni dokazi so ujeli tekmovalce iz države zibelke zimskih športov. Upati je le, da to ne bo Titanic smučarskih skokov. Finska in Češka sta na obrobju, Švedov in Francozov ni več v tekmovanju. Če bi zmanjkali še Norvežani, potem nismo več daleč od Planice kot državnega prvenstva z dodatno avstrijsko-nemško udeležbo.
V alpskem smučanju bo treba obrniti list, na učinke bo treba dolgo čakati. Zdaj smo tam, kjer smo bili pred vstopom Toneta Vogrinca v beli cirkus pred skoraj šestimi desetletji.
V našem slovenskem okolju je zaskrbljujoč pogled na letnice rojstva najboljših biatloncev, deskarjev in alpskih smučarjev. Najbolj grenko stanje je v alpskem smučanju. Glavna aduta Ilka Štuhec in Žan Kranjec sta se po lanski sezoni v nečem uštela. Medtem je sprememba v moški ekipi za hitre discipline na vrh izstrelila Miho Hrobata. Tudi to nekaj pove.
Naši najboljši strokovnjaki so v tujini nekateri bi tudi ostali za manj denarja, pa ni bilo pravega razumevanja. Letos se je prvič zgodilo, da Slovenija v slalomu ni imela tekmovalca v svetovnem pokalu, saj je februarja športno pot sklenil še zadnji Mohikanec Tijan Marovt. Brez razvojnih projektov, omogočanja množičnosti, popularizacije in dostopa mladih do smučanja ta panoga ne bo preživela.
V alpskem smučanju bo treba obrniti list, na učinke bo treba dolgo čakati. Zdaj smo tam, kjer smo bili pred vstopom Toneta Vogrinca v beli cirkus pred skoraj šestimi desetletji. Kar ne zmore Slovenija zmore Hrvaška, ki skoraj vsakega otroka, ki odstopa v mlajših selekcijah, pripelje do točk svetovnega pokala. Nekoč so se učili od nas, morda bi se morali zdaj od njih.