(INTERVJU) Dr. Roberto Biloslavo: Vedenjska ekonomija in izzivi Mediterana

Zakaj se pri poslovanju ali potrošništvu odločamo za neko storitev ali izdelek, zakaj se pri nakupih ali sklepanju pogodb vedemo v neskladju s tradicionalnimi ekonomskimi modeli racionalnosti? Zakaj se je potrebno v Sredozemlju gospodarskih in družbenih izzivov lotiti na drugačen način kot v Skandinaviji ali na Japonskem? Vse to proučuje vedenjska ekonomija, ki na znanstven način pojasnjuje tovrstne odločevalske procese in vedenja posameznikov. Inštitut za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper vodi dr. Roberto Biloslavo.

Kako raziskave vedenjske ekonomije prispevajo k razumevanju specifičnih gospodarskih in družbenih izzivov v mediteranski regiji?

“Vedenjska ekonomija združuje elemente ekonomije, psihologije in drugih družboslovnih znanosti in se pri tem osredotoča na proučevanje odločevalskih procesov in vedenj posameznikov, ki pogosto odstopajo od tradicionalnih ekonomskih modelov racionalnosti. V kontekstu mediteranske regije vedenjska ekonomija lahko nudi pomembne vpoglede in možne rešitve za razumevanje in naslavljanje specifičnih gospodarskih in družbenih izzivov. Ti izzivi vključujejo npr. relativno visoko stopnjo brezposelnosti mladih, gospodarsko ranljivost, okoljske izzive, potrebo po spodbujanju podjetništva ter vpliv tradicije in družbenih norm na vedenje.

Posebej bi izpostavil štiri področja, kjer vedenjska ekonomija ponuja uporabne rešitve in pristope za boljše razumevanje samih pojavov. To so: izboljšanje učinkovitosti trga dela, ravnanje v situacijah gospodarske negotovosti, spodbujanje podjetništva in inovacij ter odnos do trajnostnega razvoja in varstva okolja. Na področju trga dela raziskave vedenjske ekonomije lahko osvetlijo, zakaj posamezniki učinkovito ne iščejo zaposlitve ali jo sploh ne iščejo (npr. zaradi 'strahu pred neuspehom', pomanjkanja motivacije ali 'status quo' nagnjenosti). Prav tako nudijo rešitve za bolje zasnovana delovna mesta in politike, ki temeljijo na t.i. namigih ('nudge' pristopih). S to metodo poskušamo razumeti, kaj usmerja ljudi, da se počutijo in delujejo po svojih najboljših močeh, nato pa poskušamo preoblikovati obstoječe okolje na način, da bi spodbudili njihov potencial. Z uporabo namigov je možno zasnovati bolj ciljne ukrepe za vključitev mladih na trg dela in predvsem te tudi kasneje zadržati v organizaciji. V situacijah ekonomske negotovosti pa vedenjska ekonomija pomaga razložiti, zakaj se v času negotovosti ljudje zatekajo k impulzivnim odločitvam, kot so prekomerno zadolževanje, premalo vlaganja ali nesmotrno trošenje, ter so osredotočeni na kratkoročne koristi namesto na dolgoročno stabilnost. Prek uvajanja intervencij, kot so na primer programi finančnega opismenjevanja in obvladovanje pristranskosti preteklih odločitev (angl. 'debt aversion'), se lahko oblikujejo politike, ki posameznikom pomagajo pri obvladovanju dolgov in dolgoročni finančni varnosti. Mediteranske države tudi pogosto iščejo načine, kako okrepiti inovacije in podjetniško kulturo, vendar nekateri kulturni dejavniki, strah pred neuspehom in trdovratne družbene norme zavirajo tovrstno podjetniško aktivnost. Vedenjska ekonomija analizira ovire, kot so pristranskosti do tveganj (angl. 'loss aversion') ali etična prepričanja o delu in vlogi družine, ter nudi rešitve za zagotavljanje spodbud, ki krepijo posameznikovo samozavest in zmanjšajo zaznano tveganje neuspeha. Na primer, vedenjski pristopi, kot je poudarjanje zgodb uspešnih podjetnikov ('social proof'), ali uvedba mentorskih shem, lahko učinkoviteje spodbujajo inovacije in podjetništvo, kot zgolj finančna podpora. Podnebne spremembe in degradacija okolja pa so ključna težava mediteranske regije. Razpoložljivost dostopnih naravnih virov je ključna za gospodarstvo regije (npr. turizem, kmetijstvo in ribištvo), obenem pa je ravno zaradi teh gospodarskih dejavnosti, še posebej intenzivnega turizma, slednje pod velikim pritiskom. Tradicionalne politike, ki spodbujajo trajnost z njenim 'ekonomskim' argumentom, pogosto naletijo na omejen odziv javnosti. Vedenjska ekonomija v teh primerih identificira ovire, kot so 'pristranskost statusa quo', pomanjkanje neposrednega donosa okoljskih ukrepov ali podcenjevanje dolgoročnih tveganj (npr. 'time inconsistency'). Dokaj enostavne intervencije, kot so uvedba simboličnih nagrad za trajnostna vedenja ali 'zelenih avtorizacij' (preprosto vključevanje trajnostnih odločitev kot privzetih), lahko spodbudijo učinkovite ukrepe na tem področju.”

Dr. Roberto Biloslavo

Koprčan Roberto Biloslavo je najprej diplomiral na Strojni fakulteti v Ljubljani, nato je magistriral in doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo akademsko pot je začel kot predavatelj na tedanji Visoki šoli za management v Kopru, trenutno pa ima naziv rednega profesorja. Gostoval je na različnih univerzah v tujini, od Italije do ZDA, Avstralije, Turčije ... Od leta 2008 do 2011 je bil prorektor Univerze na Primorskem, trikrat je zasedal mesto prodekana Fakultete za management, trenutno pa je podpredsednik Evro-sredozemske univerze EMUNI in v.d. predstojnika inštituta za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper. Leta 2012 je prejel zlato plaketo Univerze na Primorskem, leta 2014 pa nagrado Primorske gospodarske zbornice za spodbujanje podjetniške aktivnosti in razvoj novih poslovnih modelov.

Vpliv mediteranskega načina življenja na osebne ekonomske odločitve

Kako se mediteranski način življenja odraža v ekonomskem vedenju prebivalcev regije in kako to proučujete na vašem inštitutu?

“Mediteranski način življenja, ki vključuje značilne vzorce potrošnje, prehranjevanja in socialnih interakcij, močno vpliva na ekonomsko vedenje prebivalcev regije. Raziskave kažejo, da pogoste socialne interakcije, skupinski obroki in poudarek na skupnosti spodbujajo večjo potrošnjo lokalno pridelane hrane in izdelkov, kar posredno krepi lokalno gospodarstvo, ustvarja delovna mesta ter prispeva k trajnostnemu razvoju. To področje lahko analiziramo tudi z vidika vedenjske ekonomije, zlasti različne kampanje ozaveščanja in spodbud v obliki simboličnih nagrad, katerih namen je spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad ter zmanjšanje porabe nezdravih izdelkov, kar vodi do izboljšanja javnega zdravja in znižanja stroškov zdravstvenega varstva. Preučujemo tudi povezavo med mediteranskim načinom življenja in odpornostjo na navedene gospodarske izzive, pri čemer raziskujemo, kako kulturne in vedenjske posebnosti vplivajo na gospodarsko odločanje posameznikov in skupin ter kakšne rešitve vedenjske ekonomije lahko dodatno podpirajo dobrobit prebivalcev regije.”

Kakšno vizijo imate za razvoj inštituta v prihodnjih letih in katere so ključne raziskovalne usmeritve?

“Vizija Inštituta za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper je postati pomemben raziskovalni center na področju vedenjske ekonomije v regiji, da se bo lahko povezoval z drugimi inštituti v slovenskem in mednarodnem prostoru. V prihodnjih letih se bomo osredotočili na raziskave, ki naslavljajo ključne izzive, kot so trajnostni razvoj, socialna pravičnost in digitalna transformacija. Naše ključne raziskovalne usmeritve vključujejo preučevanje vpliva vedenjskih intervencij na ekonomske odločitve, raziskovanje vedenjskih vidikov trajnostne potrošnje in proučevanje vpliva digitalnih tehnologij na vedenje potrošnikov in uporabnikov teh tehnologij v delovnih okoljih.

Na področju trga dela raziskave vedenjske ekonomije lahko osvetlijo, zakaj posamezniki učinkovito ne iščejo zaposlitve ali jo sploh ne iščejo (npr. zaradi 'strahu pred neuspehom', pomanjkanja motivacije ali 'status quo' nagnjenosti).

Poleg tega si bomo prizadevali za razvoj novih raziskovalnih metod in orodij, ki temeljijo na vedenjskih načelih, za boljše razumevanje kompleksnih ekonomskih in družbenih izzivov. Naš cilj je prispevati k oblikovanju politik in strategij na ravni posameznih organizacij do širših družbenih skupnosti, ki bi temeljile na znanstvenih dokazih vedenjske ekonomije in bi prispevale k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov kakor tudi širše družbe tako kratkoročno kot dolgoročno. Zlasti slednje predstavlja zelo velik izziv, kar lahko sami vidimo v vrsti ukrepov vlad in drugih na področju trajnostnega razvoja, ki se čez čas pokažejo za napačne ali vsaj ne tako učinkovite, kot je bilo prvotno zamišljeno.”

Prenos raziskovalnih dognanj v prakso je ključnega pomena

Kako vaša raziskovalna dognanja vključujete v študijske programe in kako bi lahko vedenjska ekonomija postala bolj prepoznaven del akademskega kurikuluma na slovenskih univerzah?

“Sodelavci inštituta tesno sodelujejo s slovenskimi univerzami in se vključujejo v pedagoški proces. Razvijamo in izvajamo predmete, ki temeljijo na najnovejših raziskavah vedenjske ekonomije ter spodbujamo študente k sodelovanju v raziskovalnih projektih. Predvsem bi poudaril področje odločanja in procesov odločanja tako posameznikov kot skupin. Te vsebine se lahko vključujejo v različne študijske programe od managementa do psihologije športa. V prihodnje si bomo prizadevali za intenzivnejše vključevanje vsebin, kot so nevromarketing in uporabna nevroznanost za vodenje in odločanje, tudi v povezavi z umetno inteligenco. Ta področja so vse bolj aktualna in uveljavljena v mednarodnem prostoru, zato verjamemo, da bodo zanimava tudi za sedanje in prihodnje študijske programe na slovenskih univerzah.”

Kako spodbujate sodelovanje z gospodarstvom in oblikovalci politik ter kako lahko vedenjska ekonomija konkretno prispeva k boljšim odločitvam na ravni podjetij in javnega sektorja?

“Naš inštitut aktivno sodeluje z gospodarstvom in lokalnimi oblikovalci politik, čeprav si želimo, da bi bili v tem veliko bolj uspešni kot trenutno smo. Za naš inštitut je prenos raziskovalnih dognanj v prakso ključnega pomena, saj je celotno ozadje nastanka vedenjske ekonomije povezano z opazovanjem vsakdanjih odločitvenih procesov in izvajanjem eksperimentov v realnem delovnem okolju. Tudi sicer ugotavljamo, da se podobni inštituti v tujini intenzivno povezujejo s prakso. Del razlogov, da sodelovanja s prakso ni še toliko, kolikor si ga želimo, je po našem mnenju v tem, da so metode in rešitve, ki jih ponuja vedenjska ekonomija v najširšem smislu, še premalo poznana v širši javnosti oz. jih ta še ne razume v celoti. V ta namen organiziramo okrogle mize, posvete in delavnice, v prihodnje pa načrtujemo tudi izvedbo konference, kjer bi želeli bolje predstaviti naše raziskave in njihove praktične aplikacije, predvsem pa najnovejša dognanja mednarodnih raziskovalcev.”

---