“Na delo vsi zidarji zdaj”

Koper je lansko leto slavil 1500-letnico mesta. Leta 524 je bil namreč posvečen koprski škof sv. Nazarij, tudi zaščitnik mesta, ki je škofoval tri desetletja in bil razglašen za čudežnega škofa, saj naj bi hodil po vodi. Mesto ima zagotovo daljšo zgodovino, verjetno bo katera od prihodnjih generacij našla še kakšen prelomni datum in okroglo obletnico, a vendarle je bilo dobrodošlo, da so lansko leto v Kopru odstrnili pogled v zgodovino mesta vključno s ponovno namestitvijo prenovljene Marije z detetom Vittoreja Carpaccia.

Zgodba o Kopru je pisana in večplastna, vsak sprehod po mestu odpre kak nov pogled. Mesto ima svetle in seveda tudi številne senčne spomine, skozenj so korakale različne vojske, po dolgem in “dolgočasnem” beneškem obdobju se je v 19. in 20. stoletju dogajalo marsikaj. Koper, mimogrede, nekateri viri navajajo, da je ime Kuopr, slovanska izpeljanka iz poimenovanja Capris, starejša od zvenečega italijanskega imena Capodistria, je izgubil Nazarijevo škofijo, saj je bila oblikovana tržaško-koprska, šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, po podpisu osimskih sporazumov, pa je bila spet obnovljena občutno povečana koprska škofija. Med tremi slovenskimi škofijami je koprska veljala in nemara še velja za najbolj ljudsko, k čemur je veliko prispevala vloga slovenskih duhovnikov za ohranjanje slovenskega jezika pod Habsburžani in Italijani na meji latinskega sveta in njihova prosvetljenska ali če hočete narodnobuditeljska vloga. Vključno s hrepenenjem, ki ga v največji meri izžareva delovanje Simona Gregorčiča, v minulih dneh spet izpostavljenega z verzom iz politične prigodnice Naš narodni dom (1884). Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar je namreč naročil objavo verza “Pod streho našo tuji ród/ Naj gost nam bo, a ne gospód” na reklamnih panojih po vsej državi, kar je bilo v delu javnosti sprejeto z naklonjenostjo, v delu pa spoznano kot nestrpnost in hujskaštvo. Seveda, bistven je kontekst in zorni kot. Brez komentarja še trije verzi iz iste pesmi: “Na delo vsi zidarji zdaj,/ Imé si proslavíte,/ Dom skupni nam zgradíte!”

Ko bodo ob letu delali bilance, bo super slišati, da so mejo preskočili s kakšnim novim dolgoročnim programom ali ustanovo za prihodnja obdobja, da bo somestje spoznano kot skupni prostor možnosti in priložnosti, ki bo pritegnil mlade.

Peter Štumpf je šele četrti koprski škof novega štetja. Videti je, da gre za izkušenega moža, doslej je bil škof v Murski Soboti, obenem pa ima, kar zna šteti v njegovi širši družbeni vlogi, izkušnje s kontaktnim prostorom na vzhodni meji, kjer se je bilo za jezik in kulturo treba prav tako postaviti, Orbanovi “zgodovinski” zemljevidi škofove domače kraje tu in tam še vedno uvrščajo pod Budimpešto. Morda še en karierni drobec, ki ga bo naredil bolj “domačega” na Primorskem: študiral je pri salezijancih v Piemontu.

Prihodnjo soboto v Novi Gorici in Gorici pričakujejo veliko ljudi, tudi najvišje predstavnike sosednjih držav, otvoritvene svečanosti in dogodki Evropske prestolnice kulture GO! 2025 pa bodo uvod v večmesečno dogajanje, ki naj bi tesneje povezalo mesti ob meji in o možnosti sožitja različnih kultur in narodov poslalo svetlo sporočilo v širni svet. Pomembna vloga Evropske prestolnice kulture je tudi, da izbranim mestom ta status zagotovi dvig mednarodne prepoznavnosti, jih poživi, po možnosti tudi prenovi, in nenazadnje spodbudi turizem. Nova Gorica je naziv Evropska prestolnica kulture, ki kolobari med državami članicami EU, nesebično razdelila z Gorico in tudi širšo regijo. Ko bodo ob letu delali bilance, bo super slišati, da so mejo preskočili s kakšnim novim dolgoročnim programom ali ustanovo za prihodnja obdobja, da bo somestje spoznano kot skupni prostor možnosti in priložnosti, ki bo pritegnil mlade, ne pa zgolj kot spominski park o nekdanjih delitvah in “železni zavesi” ter frustracijah, ki jih je ob zahodni meji pravzaprav še vedno veliko. Ena od njih zna v ponedeljek, 10. februarja, zasenčiti svetla sporočila za prihodnost iz somestja ob Soči.

Evropska prestolnica kulture je res priložnost, zanjo je treba navijati in jo privoščiti tako Goričanom kot vsem nam. Dobre misli pa za začetek usmerimo k dežurnim za prihodnji konec tedna, da “vremena Goričanom bodo se zjasnila.”