Namestnik direktorja ZRS Koper dr. Tilen Glavina o investicijskem ciklusu in razvoju Znanstveno-raziskovalnega središča Koper
Zgodovinar dr. Tilen Glavina je poleg raziskovanja novoveške zgodovine in vpliva beneške kulture na okoliške regije vpet tudi v delovanje Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Trenutno intenzivno potekata obsežna projekta obnove palače De Belli v starem koprskem mestnem jedru in gradnja Kompetenčnega centra za oljkarstvo in ostale mediteranske kulture na Plavjah.
Dr. Tilen Glavina pred palačo De Belli, ki jo bo ZRS Koper prenovil. Foto: ZRS Koper
Kakšna je vaša vloga kot namestnik direktorja in na kakšen način poteka vaše delo?
“Letos mineva sedmo leto ponovno samostojnega delovanja Znanstveno-raziskovalnega središča (od leta 2003 do 2016 smo bili član Univerze na Primorskem) ter obeležujemo tudi 30. obletnico naše ustanovitve. Od leta 2017 se je tako ZRS Koper pomenljivo kadrovsko okrepil, saj trenutno šteje že 150 zaposlenih. Znatno se je tudi povečalo število nacionalnih in mednarodnih projektov, kar pri pregledu finančnega poslovanja v zadnjih letih evidentno izkazuje močno rast prihodkov. Tudi slika finančnih odhodkov kaže zdravo strukturo, saj se večina sredstev nameni za znanstvenoraziskovalni in strokovni kader. Taka eksponentna rast ZRS Koper na vseh področjih delovanja, organizacije in vodenja zahteva tudi vzporedno okrepitev vodstvene strukture. V tej novi stvarnosti institucionalne rasti nudim strokovno podporo in svetovanje direktorju ter predstojnikom pri strateškem odločanju in vodenju ZRS Koper na področju poslovnega upravljanja. Skrbim za izvajanje nalog, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s strategijo, smernicami ter dolgoročnimi cilji ZRS Koper. Velik poudarek moje vloge namestnika pa je namenjena koordinaciji dejavnosti na področju investicij.”
Gradbeni dovoljenji za palačo De Belli in oljkarski center sta pridobljeni
V zadnjem obdobju ste zakorakali v nov ciklus investicij, s katerimi izboljšujete pogoje za delovanje ZRS Koper in vseh njegovih enot. Kateri so infrastrukturni projekti, ki jih imate v teku?
“Trenutno zaključujemo investicijsko dokumentacijo pri dveh ključnih infrastrukturnih projektih: obnovi palače De Belli in izgradnji Kompetenčnega centra za oljkarstvo in ostale mediteranske kulture na Plavjah. Na lokaciji palače De Belli smo nadaljevali z vsemi aktivnostmi s ciljem zagotovitve ustreznih prostorov centralne upravne stavbe ZRS Koper za strokovne službe v podporo vseh naših inštitutov, za izvajanje raziskovalne dejavnosti različnih znanstvenih strok, organizacijo strokovnih srečanj, znanstvenih konferenc, prenosu znanja in promocijskih dejavnosti različnih vrst. S prenovo objekta se tudi uresničuje koncept novega evropskega Bauhausa, ki združuje estetsko, trajnostno in širšo skupnost. Prenovljeni objekt z vsebino oziroma dejavnostjo, ki se bo opravljala v objektu, bo lahko v navdih pri oblikovanju prihodnosti koprskega historičnega mestnega jedra.
“Namen projekta KAŠTellieri je preusmeritev turističnih tokov na podeželska območja in uskladitev ciljev razvoja turizma v obmejnem zaledju, ovrednotenje kulturne dediščine kaštelirjev kot dela trajnostne kulturno-turistične destinacije.”
Poglavitni cilj izgradnje sodobnega oljkarskega laboratorija je zagotoviti nove in ustrezne prostore ter zemljišča, namenjene nemotenemu delovanju Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper in Centru mediteranskih kultur ZRS Koper. S tem se bodo ustvarile večje razvojne možnosti in tehnični pogoji za omenjeni enoti, saj bosta lahko izvajali svoje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti v sodobnih in primernih prostorih ter s tem prispevali k razvoju oljkarstva in mediteranskih kultur.
Z izgradnjo novega objekta na območju treh zapuščenih objektov vojaške karavle na Plavjah, ki so bili zgrajeni v 50. letih prejšnjega stoletja in so neustrezni za kakršnokoli uporabo, bodo tako zagotovljeni prostori za nemoteno delovanje Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, njegov laboratorij in akreditirane dejavnosti ter ohranitev raziskovalne dejavnosti na področju dela laboratorija.
Pri obeh investicijah je ZRS Koper že pridobil gradbeni dovoljenji ter pripravil vso potrebno dokumentacijo (DIIP, PIZ, IP) za izvedbo javnih naročil izbora izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del. Plan objave javnih naročil je predviden konec leta 2024 oziroma v prvih mesecih 2025.”
Kako poteka obnova palače De Belli? Ali se je odkrilo kaj, kar doslej še ni bilo znanega?
“Med letošnjim septembrom in oktobrom sta Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Piran v sodelovanju z ljubljanskim Restavratorskim centrom ZVKDS izvajala sondiranje vseh dostopnih prostorov v pritličju, medetaži ter v prvem, drugem in tretjem nadstropju palače. Predviden je načrt ohranjanja poslikav v prvem nadstropju v 'sobi 1', kjer so bile odkrite kasnejše šablone (najverjetneje iz 19. stoletja), ter v 'sobah 4 in 5', ki vsebujejo fragmente (najverjetneje) prvotnih poslikav. Na podlagi najdb se je pričelo z izdelavo mape 3 za predvidene konservatorsko-restavratorske posege s popisom postopkov za stenske poslikave, kamnite elemente in z naravoslovnimi analizami materialov stenskih poslikav. S strani Zavoda za sanacije in rekonstrukcije objektov Ljubljana je bilo izdelano poročilo o preiskavah materialno tehničnega stanja palače, kateri izsledki služijo za učinkovito projektiranje statične sanacije palače.”
Oživljanje kulturne in nesnovne dediščine
Prenovo borilnice oziroma palače Tiepolo-Gravisi pa ste že dokončali. Čemu služi?
“Glede na zasnovo in namembnost palače na Kreljevi 6 se le-ta dopolnjuje z vsebino in raziskovalnimi aktivnostmi humanističnih inštitutov ZRS Koper, kjer ima sedaj sedež Center humanističnih znanosti ZRS Koper. Noviteta in veliko zanimanje s strani raziskovalne in izobraževalne sfere zbuja možnost prenočitve oziroma študijskega in raziskovalnega bivanja v mansardnem delu palače. Po zgledu iz tujine sta na razpolago projektnim partnerjem in drugim gostujočim dve foresteriji oz. apartmaja. V palači so organizirane številne odmevne mednarodne konference in simpoziji, predavanja, delavnice in kulturni dogodki, obiskovalcem in uporabnikom so na voljo tudi gostujoče umetniške in izobraževalne razstave skozi celo leto.”
Ste tudi vodja Centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino. Kakšno je področje njegovega delovanja?
“CBZKD deluje kot čezmejni medinstitucionalni center za proučevanje in dokumentiranje beneške zgodovine ter promocijo snovne in nesnovne kulturne dediščine. Raziskovalno in dokumentacijsko delo je posebej usmerjeno v pridobivanje ter proučevanje virov in dokumentov povezanih z zgodovino Slovenske Istre v času Beneške republike, z razmerji in odnosi med središčem in manjšimi centri (Benetke-Istra) ter mestom in podeželjem na beneškem območju (posebej institucije in sodstvo), tudi s primerjalno zgodovino kulturne krajine (in arheologije), likovne umetnosti, glasbe, jezikovnih in narečnih vplivov. Pri delovanju centra sodelujejo različne domače in tuje fakultete, inštituti, oddelki in posamezni raziskovalci. Ena od strateških usmeritev CBZKD je najti inovativne rešitve za ponovno uporabo kulturne dediščine za prihodnje generacije. S tem bomo dolgoročno spreminjali načine, s katerimi lahko uživamo, varujemo in promoviramo kulturno dediščino. Z ustrezno implementacijo raziskav in tesnim mednarodnim sodelovanjem, ki jo zagotavlja del projektnih partnerjev, ključnih na tem področju (Venetian Cluster iz Benetk), bomo dosegli trajnostno uporabo rezultatov, zlasti preko znanj, ki se bodo še naprej reproducirala in dopolnjevala preko partnerjev iz izobraževalnega sektorja (univerze in raziskovalna središča) ter partnerjev iz sektorja kulturnih industrij, pri tem pa se bo dosegel širok spekter ciljnih skupin. Najbolj aktualen projekt se izvaja pod akronimom KAŠTellieri čezmejnega sodelovanja Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta KAŠTellieri je oživitev čezmejne kulturne in nesnovne dediščine ter njeno interpretiranje in predstavitev na sodoben način z uporabo digitalizacije in kreativnih industrij. Namen je tako preusmeritev turističnih tokov na podeželska območja in uskladitev ciljev razvoja turizma v obmejnem zaledju, ovrednotenje in zaščita kulturne dediščine kaštelirjev kot dela trajnostne kulturno-turistične destinacije v čezmejni regiji Zgornjega Jadrana ter na primeren način predstaviti revitalizacijo, promocijo in interpretacijo izbranih lokacij preko inovativnih in trajnostnih čezmejnih turističnih produktov s poudarkom na digitalizaciji, socialni vključenosti in zeleni tranziciji.”
Kakšni pa so vaši projekti v vaši znanstveni karieri? S katerimi raziskavami se trenutno ukvarjate?
“Poleg vloge namestnika direktorja sem tudi raziskovalec na področju zgodovinopisja in član Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper. Po končanem večmesečnem raziskovalnem gostovanju na Northwestern University v Evanstonu (ZDA), v okviru pridobljene Fulbrightove štipendije leta 2023, so se moje raziskave usmerile predvsem v obravnavo procesov reševanja izvensodnih sporov elit v novem veku. Poudarek je na analizi prepletenih in kompleksnih ritualov dvoboja in pomiritvenih procesov, ki so bili obsežno zakodirani v obliki tiskanih traktatov in razprav. V delu imam tudi dve ediciji, v italijanskem in angleškem jeziku, monografiji o Koprčanu Girolamu Muziu, ki bosta izšli pri italijanski in ameriški založbi. V pripravi imam še izdajo neobjavljene rokopisne razprave o starosti lokalnega beneškega avtorja iz začetka 17. stoletja.”