Jasmin Kovic: “V obeh domovinah se počutim enako dobro”

Jasmin Kovic iz Števerjana, režiserka gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, se je pred nedavnim preselila v Gorico, kjer z zanosom snuje ideje za številne - zlasti čezmejne - projekte. V Sloveniji je vključno z njo trenutno le pet režiserjev, ki so v tujini zaključili študij operne režije, zaradi česar se vse bolj uveljavlja tudi na naših tleh. Aktivno sodeluje s Kulturnim centrom Lojze Bratuž iz Gorice, pod okriljem katerega so v okviru projektnega sklopa Interreg Cross Stories nastali odrski produkciji Od Nice do Gorice in 60 minut za našo zgodovino, tudi v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Nova Gorica.

Študij prava v Trstu Jasmin Kovic ni prepričal, zato ga je kaj kmalu zapustila in se odločila za popolnoma drugo študijsko smer s področja kulture in umetnosti ter svojo poklicno pot začrtala v smeri, ki ji je bila do tedaj že dobro znana. Nemalokrat je namreč stala na odru, saj je svoje prve gledališče korake naredila v domačem društvu F. B. Sedej v Števerjanu. Ljubiteljsko gledališče jo je navdušilo do te mere, da je soj odrskih luči nato zamenjala še za režijski stolček.

Od tu naprej se je kariera Jasmin Kovic nadaljevala izven okolja domačih briških vinogradov, saj se je po znanje s področja gledališča in operne režije odpravila v druge italijanske dežele. Na fakulteti za književnost in filozofijo videmske univerze je končala gledališko smer dodiplomskega študija umetnostnih ved (DAMS), magistrski študij s področja uprizoritev v živo pa je opravila na Fakulteti za književnost in kulturno dediščino Univerze v Bologni. Nato jo je pot vodila še v Verono, kjer je diplomirala iz operne režije na Akademiji italijanske opere, ki sodi pod okrilje Državne akademije za dramsko umetnost Silvio d’Amico iz Rima. Svoje znanje s področja tona, luči, scene … je večkrat nadgrajevala na tečajih in izobraževanjih v Sloveniji.

“Meje še obstajajo, ker se krog poznanstev ni širil homogeno, kot bi se brez nastanka meje, a se počutim enako dobro v obeh domovinah.”

Jasmin Kovic

gledališka in operna režiserka

Ena od petih opernih režiserjev pri nas

Poklicno se ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, občasno z asistenco režije oper, z režijo kulturnih dogodkov in multimedijskih zgodovinskih predstav. V Sloveniji vključno z njo trenutno deluje le pet režiserjev, ki so v tujini zaključili študij operne režije, kar 37-letni mladi režiserki na stežaj odpira vrata v slovenski gledališki in operni prostor, čeprav priznava, da je včasih težko prodreti vanj, četudi je odraščala le 500 metrov stran od državne meje s Slovenijo. Trenutno je kot režiserka in scenaristka vpeta v več projektov v sklopu programa prihajajoče Evropske prestolnice kulture (EPK), med katerimi izstopata Od Nice do Gorice in 60 minut za našo zgodovino.

Mladi “usmerjali” predstave

Interaktivna, informativna in multimedijska predstava 60 minut za našo zgodovino je nastala v okviru Interreg projekta Cross Stories - čezmejne zgodbe za skupno prihodnost. Projekt financira Sklad za male projekte GO! 2025, ki ga upravlja EZTS GO. Nosilec projekta je KC Lojze Bratuž, partner pa SNG Nova Gorica. “Na zanimiv, dokumentaren in interaktiven način preko najsodobnejših tehnik pripovedovanja zgodb z vključevanjem anekdot in zanimivosti predstavi pomembne osebnosti, ki so globoko zaznamovale zgodovino prostora, v katerem živijo Slovenci v Italiji, med drugim Primož Trubar, Janez Svetokriški, Valentin Stanič, Simon Gregorčič, Ivan Trinko, Ljubka Šorli, Lojze Bratuž in Darko Bratina,” razloži režiserka.

Septembra si jo je v enem tednu ogledalo skoraj 2000 dijakov srednjih šol iz Gorice in Nove Gorice, za katere je bila posebno doživetje, saj je navidezna četrta stena, ki gledalce ločuje od dogajanja na odru, namenoma prebita.

Tokrat je bilo zaželeno, da so dijaki v dvorano vstopili z mobilnimi napravami. Preko aplikacije so aktivno sodelovali pri predstavi, usmerjali potek dogajanja na odru in ugibali o nekaterih skrivnostnih osebnostih. Te so nato “zaživele” na platnu ob pomoči dvojezičnih igralcev Evgena Bana in Ilarie Bergnach. Ponudila sta vpogled v življenje 18 osebnosti, ki so bile zgled sobivanja na bogatem stičišču kultur od Milj do Trbiža. Scenarij sta napisali Tamara Peteani in Jasmin Kovic s pomočjo zgodovinskih svetovalcev Staneta Grande,Petra Černica in Alda Rupla.

Ljubezen v Gorici

Drugi večji projekt, ki bo umeščen tudi v uradni program EPK, pa je glasbeno-gledališka predstava Od Nice do Gorice, ki so jo v KC Lojze Bratuž v koprodukciji z SNG Nova Gorica premierno uprizorili marca lani. “Pravljico o Gorici v štirih jezikih” so letos znova odigrali v treh junijskih razprodanih terminih. Ljubezenska zgodba, ki zaobjema 130 let zgodovine Gorice, ima za rdečo nit - zlato verižico, na katero se nizajo dogodki iz življenja glavnih nastopajočih, ki jih upodabljajo novogoriški igralci Marjuta Slamič, Andrej Zalesjak in Urška Taufer. “Pripravili smo produkcijo z velikim številom mladih nastopajočih za mlade gledalce, ki prikazuje razcvet Gorice in razvoj njene mlajše sosede ter skupnih povezav. Pripoveduje zgodbo od leta 1906, ko Gorico na Transalpini ob odprtju Bohinjske proge in severne železniške postaje obišče prestolonaslednik Franc Ferdinand, do leta 2004, ko je Slovenija na Trgu Evrope praznovala vstop v Evropsko unijo,” o besedilu pove Jasmin, ki ga je napisala skupaj z Alexom Devetakom, glasbo je prispeval skladatelj Patrick Quaggiato, dirigent orkestra pa je Mirko Ferlan.

Operetni dogodek v uri in pol slikovito prikaže zadnje stoletje zgodovine mesta Gorica. Glasbeno zasedbo ob orkestru GO! Borderless orkester sestavljajo zbori Emil Komel, dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, mešani zbor Lojze Bratuž in mladinski zbor Šempeter-Vrtojba. Na odru se zvrsti več kot sto nastopajočih (poklicni igralci SNG Nova Gorica, ljubiteljski igralci dramskih skupin in Števerjana in Šrandreža). “Avgusta prihodnje leto bomo predstavo, ki bo del uradnega programa EPK, ponovno odigrali in to na Trgu Evrope v razširjeni zasedbi, saj se bo število nastopajočih najverjetneje podvojilo in poskočilo na 260, kar pomeni še večji logistični zalogaj kot do sedaj. Ampak se ga že zelo veselimo.”

“Moja narodna zavest je trdna”

Jasmin Kovic svoje delo, ki jo v zadnjih letih vodi v gledališke in operne hiše v Italiji in Sloveniji, dojema kot hobi in jo izpopolnjuje. Napisala je tudi scenarij in se podpisala pod režijo monodrame o Ljubki Šorli Ljubka, pesnica upanja in ljubezni, v kateri igra Arna Hadžialjević, sodeluje pri nastajanju glasbene predstave o goriškem filozofu Carlu Michelstaedterju, spomladi jo čaka režija otroške opere v Trstu, prihodnje poletje pa še projekt, posvečen Prehižovemu Vorancu.

“Moja narodna zavest je trdna, a stvari, ki so za vas samoumevne, za nas niso,” izpostavi. “Dostop do medijev je težji, za moje področje dela pa je zelo moteče to, da v Italiji zaradi zaščite avtorskih pravic nimamo dostopa do slovenskih filmov, recimo na platformi RTV 365,” razloži. Je ravno v fazi pridobivanja slovenskega državljanstva, kar tudi ni mačji kašelj.

“Meje še obstajajo, ker se krog poznanstev ni širil homogeno, kot bi se brez nastanka meje, a se počutim enako dobro v obeh domovinah. S pridom dostopam do kulturnih ponudb obeh Goric, ki sta zaradi bližajoče se EPK še bogatejši. Prav zato ne občutim, da bi živela na robu periferije, kar trdijo mnogi Goričani - na skrajnem vzhodu Italije, ali Novogoričani, ker so daleč od Ljubljane,” sklene.


Najbolj brano