Z anketo do podatkov o duševnem zdravju zaposlenih

Z dogodkom Prvi kilometer, ki so ga včeraj po Vipavi skupaj prepešačili, prekolesarili ali prevozičkali otroci iz vrtca, učenci osnovne šole in Cirius Vipava, uporabniki VDC in drugi, se je na svetovni dan preprečevanja samomora začel Festival duševnega zdravja Primorske 2024. Rdeča nit festivala, ki bo trajal do novembra, je duševno zdravje na delovnem mestu.

VIPAVA > “Premiki so na bolje, ampak duševno zdravje v celoti gledano je sodu izbilo dno po teži problematike. Mi govorimo o javno zdravstvenem problemu,” je vodja novogoriške območne enote NIJZ Marko Vudrag pospremil včerajšnji svetovni dan preprečevanja samomora in začetek 3. festivala duševnega zdravja Primorske 2024.

Potrebe presegajo možnosti

“Anksioznost, depresija in druge duševne bolezni so problematika širših dimenzij, zato na NIJZ govorimo o vključevanju zdravja v vse politike in o skupnostnem pristopu. Zdravje ne more biti strošek, je investicija,” je pristavil Vudrag in opozoril, da so na področju duševnega zdravja tako otrok in mladostnikov kot odraslih velike potrebe. “Na Goriškem imamo dva centra za duševno zdravje za odrasle in dva za otroke in mladostnike, imamo odlične strokovnjake in dolgo tradicijo, a to ne zadošča. Dostopnost ni taka, kot bi bila potrebna in je nujna,” je še izpostavil.

Lani zaradi samomora umrlo 358 oseb

Po podatkih NIJZ je lani zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, od tega 295 moških in 63 žensk. Desetletni kazalci so sicer pozitivni, ugotavljajo na NIJZ, saj je število samomorov upadlo, vseeno pa v Sloveniji beležimo skoraj dvakrat več samomorov od evropskega povprečja.

Preventiva ima pomembno vlogo, pravijo na goriški enoti NIJZ, kjer so včeraj pospremili začetek festivala duševnega zdravja s podnaslovom 'V skrbi za duševno zdravje ljudi od Bovca do Pirana.' Letos so v ospredje postavili duševno zdravje na delovnem mestu. “S poudarkom na odvisnosti in zasvojenosti, tukaj bo najbolj izstopal alkohol. Hkrati smo želeli zajeti skupino otrok in mladostnikov, zato smo se povezali s šolami, vrtci in drugimi vzgojno-izobraževalnimi inštitucijami. In želeli smo pokazati, da je nujno in potrebno navezati duševno zdravje na gibanje,” je povedala koordinatorka projekta na NIJZ Andrejka Prijon.

Anketa o duševnem zdravju na delovnem mestu

V organizacijo dogodka se je vključila tudi severnoprimorska gospodarska zbornica. “V goriški regiji imamo 3300 gospodarskih družb in nekaj več kot 28.000 zaposlenih. Doslej smo imeli samo približne ocene, kakšno je stanje v duševnem zdravju med zaposlenimi, zato smo skupaj z NIJZ pripravili vprašalnik in ga poslali družbam. Z anketo želimo priti do konkretnejših podatkov. Boljši kot bodo, boljše zaključke lahko potegnemo in boljša navodila lahko damo delodajalcem, na kakšen način se spoprijeti z zasvojenostjo med zaposlenimi,” je pojasnila direktorica regijske zbornice GZS Brigita Habjan Štolfa.

Na Goriškem se bo do konca novembra, ko bodo festival zaključili s strokovnim posvetom o stanju in potrebah psihoonkologije na Goriškem, v sodelovanju z občinami, javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami zvrstile številne delavnice in predavanja. V splošnih knjižnicah v Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji in Tolminu pripravljajo kotičke z izborom strokovnega gradiva o duševnem zdravju, 20 vrtcev in šol sodeluje na likovnem natečaju. V festival sta tesno vpeti Mestna Občina Nova Gorica in Občina Vipava, ki tudi sicer podpirata različne preventivne programe na področju skrbi za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih.

---