Aktivistka in umetnica, ki pesni tudi o femicidu, emancipaciji in robu družbe

Številnim nagradam, ki jih je literatka Monika Herceg, rojena leta 1990 v Sisku, že prejela, se bo jutri pridružila nagrada Srednjeevropske pobude (SEP). A da bi razumeli, je treba ustvarjalko brati. Vsaj dve pesmi.

Monika Herceg (1990) ni le pesnica, pisateljica in dramatičarka, temveč je tudi aktivna državljanka.     Foto: Sandra Simunović
Monika Herceg (1990) ni le pesnica, pisateljica in dramatičarka, temveč je tudi aktivna državljanka.  Foto: Sandra Simunović

Pa ne le pesmi, saj je Monika Herceg tudi dramatičarka, pisateljica in urednica pri založbi Fraktura. Doslej je prejela več kot petnajst literarnih nagrad, morda pa je največje priznanje med vsemi dejstvo, da so bile njene pesmi, knjige in igre prevedene v več kot dvajset jezikov, čeprav v slovenščini še nimamo njene knjižne izdaje. Med ostalim je za svoje aktivistično delo leta 2021 prejela nagrado Fierce Women, in, ker smo na Primorskem, ne gre pozabiti na regionalno nagrado lapis Histriae za kratko zgodbo na temo Pogum pod okriljem čezmejnega Foruma Tomizza, kjer je bila lani tudi ena od udeleženk simpozija.

Nagrada talentu in spodbuda za spreminjanje družbe

V utemeljitvi tokratne nagrade SEP beremo, da je Monika Herceg ta trenutek eden najodmevnejših in najbolj prepoznavnih glasov hrvaške sodobne literature. “Pesnica, dramatičarka, pisateljica in aktivistka, je bralce in kritike navdušila že s pesniškim prvencem Početne koordinate (SKUD Ivan Goran Kovačić, 2018), ki ga odlikuje poglobljeno raziskovanje osebnega in kolektivnega spomina, travm ter zapleteni ples med zgodovino in identiteto. Njenemu začetnemu pesniškemu ustvarjanju, strukturiranemu okoli ciklične narave letnih časov, ki ga nemoteno združuje magični realizem s surovo resničnostjo, sta v značilni lirični intenzivnosti in čustveni globini sledili zbirki Lovostaj (Jesenski in Turk, 2019) in Vrijeme prije jezika (Fraktura, 2020). Medtem ko se v prvi potopimo v teme zdravljenja in premagovanja travm, ki jih zaznamuje močna družbena angažiranost, prek katere avtorica obravnava družbeno kritična vprašanja, kot so emancipacija, femicid in nasilje nad ženskami, je v slednji vidno avtoričino sondiranje v predjezikovno bistvo človeškega obstoja ter razkrivanje temeljne narave komuniciranja in razumevanja, s poudarkom na presečiščih med jezikom, spominom in identiteto. Poglobljen razmislek o človeški zavesti in stanju v današnjem svetu, razbijanje heteronormativne prevlade, uvajanje tematsko in formativno svežih perspektiv znotraj poetike in njena družbena drža so avtorici prinesli več pomembnih nacionalnih in mednarodnih nagrad, predvsem pa širok krog bralstva, ki v njeni poetiki ceni tako lirično lepoto kot tudi surovi prikaz družbenih anomalij, stanje marginaliziranih skupnosti, pri čemer izpisano globoko odmeva tako na osebni kot na kolektivni ravni ter povezuje pretekle in sedanje človeške izkušnje.

1940. Nada Sremec piše, da ženske po vaseh umirajo zaradi splava nenadzirano kot v Afriki

Za doto dobijo prepih kletke in dolgo, dolgo iglo ki,

prišepne stara mati in mežikne, ni za pletenje

Ko rdeča zatrese čela v sunek na seizmografu

spremenjene v duhove skušajo

vstati v grlih sosedov

in prosijo za zdravnika

Od klofut se kosti udrejo v lica

Če zmorejo druge, lahko tudi ti

Ne štejejo več, vsaj enkrat julija ali avgusta

izpraznijo kozarce nezdrave rdeče pese

Teptajo jo moška kopita, krdela neobrzdanih čevljev

skrtačenih kot proge tigra, z enako močnim ugrizom

Pogosto odidejo na vrt in se nikdar ne vrnejo

Šolarke brez mater pihajo v trobentice

tako spretno da preluknjajo spomin

skisajo dolg zimski nahod

stresejo tanke in granate

gole kot platane

Po vsiljeni amneziji

ponekod oživijo matere in nematere

iz pomivalnega korita in pečice,

nebogljena kolonija krtov

pri luči dneva

Grlo polno drobcev šrapnela

Ob poudarku, da je avtoričino literarno delo obogateno z njeno vlogo v družbenem aktivizmu, prek katerega pomembno vpliva na javni diskurz in socialne spremembe, Monika Herceg brezkompromisno in zavzeto bogati literarni prostor Srednje Evrope in širše, pri čemer vzpostavlja pomemben most med različnimi plastmi človeške izkušnje in svoje delo gradi univerzalno dostopno ter globoko aktualno za današnji čas. Nagrada Srednjeevropske pobude je potemtakem priznanje njenemu izjemnemu talentu in hkrati spodbuda za nadaljnjo predanost literaturi ter širšim družbenim premikom, ki zaznamujejo njeno literarno in družbeno delovanje,” so zapisali v utemeljitvi, ki bo odzvanjala tudi jutri v Cankarjevem domu.

Ob 20. uri bodo namreč na uradnem odprtju festivala v dvorani Alme Karlin podelili nagrado SEP za mlade avtorje Moniki Herceg, čemur bo sledila okrogla miza SEP, Ikar 2.0, posvečena letošnji festivalski tematiki, torej umetni inteligenci in izzivom, ki jih postavlja pred nas in književnost. V vlogi povezovalca bo Aljoša Harlamov tkal niti aktualne teme tako z nagrajenko SEP kakor še z Vukom Ćosićem, Simonom Krekom, Dušanom Šarotarjem in Jernejem Županičem. Pogovor bo iz angleščine v slovenščino tolmačila Breda Biščak.

“Ob poudarku, da je avtoričino literarno delo obogateno z njeno vlogo v družbenem aktivizmu, prek katerega pomembno vpliva na javni diskurz in socialne spremembe, Monika Herceg brezkompromisno in zavzeto bogati literarni prostor Srednje Evrope in širše lahkoto preslepiš lakoto, a nikdar ne opustim poskusov da bi se odrinila v absolutni nič m poskusov da bi se odrinila v absolutni nič ...”

iz utemeljitve nagrade SEP

Definicija pesnice

Nadzorna točka je polnoč, pisala bom o tem kako

nam je pred nekaj leti padel v juho ta samostalnik

ki je razgalil Pepelko, pisala bom o izmišljanju otroštva

na desetih kvadratih, o svežih kumaricah v akciji,

grenkem okusu v katerem smo se kopali

kot da nas bo nahranil s poletjem

Ponudiš mi smetano, v mrazu se utaplja zelenje,

naše prve kumare po vojni, ampak le medlo se spomnim

Pripoveduješ mi da sem bila klepetava in nenasitna,

da nisem znala reči hvala ali nehati,

da smo lačni sveže zelenjave

pomanjšali noč in ji sedli v naročje kot mačji mladiči

Moji strahovi so bili vedno popleskani z enakim beležem,

razjedajoča, potihnjena brezna

Vsa tema ki sem jo imela v laseh je padala v obroke,

nisi je znala počesati, nisi je znala izcediti,

in leta sem mislila da je dno blizu,

vedno v brezkončnem padcu

Zadnje čase pred spanjem

pridre vame tisto morje

ki smo ga nekoč spoznali

Imam kopalke z delfini ki lahko požrejo

vse zlonamerne poglede iz globine

Na smrt me je strah ko spoznam

da sem daleč od obale,

da sem pika sredi modrine

in nikdar se ne bom ubranila

velikega prostora

Še vedno včasih pred pesmijo

lebdim v mokri temi

ki se mi zdi

da je katerikoli del polnoči

ko z lahkoto preslepiš lakoto,

a nikdar ne opustim

poskusov da bi se

odrinila

v absolutni nič

Prevod pesmi Sonja Polanc

Evropa nikdar ne govori o prestanem nasilju

Po bodeči žici pesem

zlahka oživi

v nespečni noči

Vendar ne govóri drugim

o strahu pred nepismenimi moškimi

Ko se ti približajo z rokami mesarjev,

ne bodi prevzeta kot dekletce

od srečnih koncev

Boga boš spoznala

preodetega v bika

kot ime v katero si se izselila

loveč se za humor

pod trpežnim površjem

mršavega trebuha

In ne boš jokala

saj je to poslovni svet,

tvoja toplota

za kolesje

s katerim so te prenesli

v pustoto

tujega jezika

Evropa, raztegnjena do sesutja bližine

Evropa, v rani bi se morala končati pesem,

v mrtvo plavajočem dečku

ki ga na gladini morja drži

vojna lažja od slane vode,

vojna na drugem koncu sveta

kjer nismo delali otrok

ker nas nenehno opazuje

bog ostrostrelec

bog ročna bomba

Obe pesmi je prevedla Sonja Polanc


Najbolj brano