Bomo udarili po tistih, ki nas rešujejo?
Že ptički, pa tudi razni Jelinčiči čivkajo, da Slovenke in Slovenci trpimo za pomanjkanjem narodne zavesti. Ta se namreč prebudi samo pred volitvami in športnimi dogodki. Nič presenetljivega in, roko na srce, tudi nič tragičnega ni v tem. A bojim se, da bolj kot za pomanjkanjem narodne zavesti, trpimo za pomanjkanjem samorefleksije, ki se največkrat manifestira v raznih nasilnih dejanjih. Tokrat se je udarilo - in to po zdravstvenih delavcih. Bolnik v ljubljanskem zdravstvenem domu je med pregledom postal agresiven, pljunil zobozdravnico in ji grozil, da ji bo “razbil zobe”. Ljubko, kajne?
V prvi vrsti se moramo vprašati, od kod izvira to sovraštvo do ljudi, ki v veliki večini primerov za naše zdravje skrbijo bolj kot mi sami. Predvsem pa o njem vedo veliko več kot mi. Zadeva je jasna - ko je oseba bolna, jo je strah. Ko pa nastopi strah, odpove prav tisto, kar nas dela človeške - razum. Enaka situacija nastopi, ko je oseba v bolečinah. Toda to pod nobenim pogojem ne sme biti izgovor za kakršen koli izbruh nasilja. Pometimo najprej pred svojim pragom.
Ljudje, ki so prepričani, da o zdravju vedo več kot zdravniki, živijo v deluziji. Že res, da je med zdravstveno stroko več takih, ki ne verjamejo v “klasično medicino” - razumi, kdor more -, a ti so zagotovo v manjšini.
Zdravstveni delavci so od nekdaj na udaru, gnev in agresijo pa je samo še podžgala epidemija covida-19. Prav takrat je na plan privrel tisti prvinski strah - strah pred neznanim. K porastu nezaupanja v stroko je z nekaterimi ukrepi za zajezitev virusa, kakopak, pripomogla takratna vlada. Zdaj pa smo, kjer smo. Žal tudi aktualna vlada, vsem obljubam navkljub, ni k legitimizaciji stroke - ne samo zdravstvene - pripomogla popolnoma nič. Spomnimo se samo sage o nutrijah, ki še zdaleč ni edina.
Vrnimo se k primeru iz ZD Ljubljana. Kot je v izjavi pojasnil zobozdravnik Robert Kovačević, naj bi bolnik “imel o zdravljenju svojo idejo”. Tukaj nastopi pomanjkanje samorefleksije. Po kateri logiki lahko pacient - špekuliramo lahko, da ni strokovno podkovan -, stomatologinji, ki je leta in leta pridobivala znanje na področju dentalnega zdravja, modruje o zdravljenju svojih težav. Letalo vozi pilot, saj zna voziti letalo. Če letala ne znamo voziti, ga raje ne vozimo, saj bomo strmoglavili.
Ljudje, ki so prepričani, da o zdravju vedo več kot zdravniki, živijo v deluziji. Že res, da je med zdravstveno stroko več takih, ki ne verjamejo v “klasično medicino” - razumi, kdor more -, a ti so zagotovo v manjšini. Predvsem pa so, tako ti kot oni drugi, pod Hipokratovo prisego. Tu so zato, da nam pomagajo. Bomo res podlegli strahu in udarili po tistih, ki rešujejo naša življenja? Da ne bo pomote - govora ni samo o zdravnikih, temveč tudi o medicinskih sestrah.