Izkupiček bo lahko med slabšimi
V zadnjem času je bilo znova veliko govora o vplivu družbenih omrežij na športnike ter njihovo razpoloženje in dosežke. Na to posredno opozarja tudi oglas enega največjih pokroviteljev olimpijske reprezentance. Kdor vsaj površno sledi zapisom na omrežjih, lahko prebere marsikaj. Športniki so v manjši meri deležni spodbud, žal pa so bistveno pogosteje tarča negativnih komentarjev, neutemeljenih kritik in žaljenja. Teh so največkrat deležni ob neuspehih, ki jim sledijo negativni občutki, komentarji pa prinesejo še dodaten stres in napetost.
Tu pa tam sem koga od tekmovalcev iz gole radovednosti ali pa službeno povprašal, če bere komentarje na forumih. Velika večina jih je rekla, da ne, a temu je težko verjeti. Marsikdo se je pozneje med klepetom vendarle izdal, da mu ni povsem neznano, kaj so o njemu pisali neznanci. Športni psihologi tekmovalcem svetujejo, naj spletnih komentarjev sploh ne prebirajo. A kaj, ko je vedno dovolj ljudi okoli njih, ki jim - nekateri nalašč - vsebino prenesejo.
Vedno največ povedo številke. In te do včerajšnjega zgodnjega večera do slovenskih uvrstitev niso bile preveč prijazne.
Tudi o teh igrah so se prvega dne na spletu na veliko kresala mnenja, pogosto zaradi širjenja zavajajočih vesti ali podatkov. Začelo se je z otvoritveno slovesnostjo iger.
Vedno pa največ povedo številke. In te do včerajšnjega zgodnjega večera do slovenskih uvrstitev niso bile preveč prijazne, čeprav so igre že blizu končnega cilja. Uvrstitve med deset najboljših so nesporno uspeh, ki mu nihče ne more oporekati. Dvanajst dni po otvoritvi OI smo lahko beležili zgolj šest slovenskih uvrstitev med prvo deseterico, od tega eno odličje Andreje Leški. Verjetno je sinočnji atletski spored izkupiček odebelil. Črto bomo potegnili po nedelji, a je že jasno, da bo število Slovencev med prvo deseterico letos blizu začetkom prvega olimpijskega desetletja pod slovensko zastavo. Torej okoli številke deset.
V preostalih osmih slovenskih nastopih v času samostojne države so največ, 19 tekmovalcev med desetimi najboljšimi zabeležili v Londonu 2012. Sledijo Atene 2004 s 17, 14 so jih zbrali pred tremi leti v Tokiu, 13 v Riu de Janeiru pred osmimi leti in Pekingu 2008, po enajst v Atlanti 1996 in Sydneyju 2000, medtem ko jih je prva slovenska olimpijska odprava v Barceloni 1992 nabrala deset. Prav toliko je trenutno slovenskih uvrstitev v “drugi jakostni skupini,” od enajstega do 20. mesta.
Če mnoge boli glava zaradi špartanske olimpijske vasi in danes čiste, jutri umazane reke Sene, pa je vsaj število odkritih dopinških primerov glede na množico tekmovalcev zanemarljivo. Le štiri barabine so ujeli, zadnja je bila grška skakalka s palico. Ob njej sta na testu padla dva judoista (iz Afganistana in Iraka) ter boksarka iz Nigerije. Iz revnejših držav. Kar je lahko tudi zgovoren podatek.