Koper ima medalje, ni pa imel zlate
Zlata medalja Andreje Leški je zgodovinska v več pogledih, zato bo 30. julij 2024 ostal zapisan v raznih analih. To je namreč prvo najžlahtnejše olimpijsko odličje tako za Koper kot za Primorsko. Kar nekako frustrirajoče so doslej delovale razne tabele in razvrstitve olimpijskih odličij po slovenskih mestih in regijah. Koper kot tretje slovensko razvojno središče in eno pomembnejših mest v državi, ki precej pozornosti namenja športu, je bil v tem pogledu podcenjen in je precej zaostajal za primerljivimi mesti. Med 34 medaljami, ki so jih slovenski športniki osvojili po osamosvojitvi, ni bilo nobene koprske. Prav zato je pred odhodom v Pariz vladal velik optimizem, saj je Koper za igre pripravil dva močna aduta za medaljo: ob Andreji Leški še kajtarja Tonija Vodiška.
Velja pa poudariti, da torkova medalja ni prva koprska olimpijska medalja. Četverec s krmarjem veslaškega kluba Libertas iz Kopra je na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1932, na katerih sicer jugoslovanski (in s tem slovenski) športniki zaradi previsokih stroškov niso sodelovali, osvojil srebrno medaljo. V posadki so bili Bruno Vattovaz, Giovanni Plazzer, Riccardo Divora, Bruno Parovel in Giovanni Scher. V fotofinišu je bila hitrejša nemška posadka. Prav tako koprska je veslaška medalja dvojca s krmarjem na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948. Srebro sta tedaj osvojila Aldo Tarlao in Giovanni Steffe, krmar je bil Benečan Alberto Radi. Ti dve medalji sta bili osvojeni pod italijansko zastavo, čeprav je bil leta 1948 Koper formalno del Svobodnega Tržaškega ozemlja. Praktično vsi tedanji koprski veslači so v naslednjih letih emigrirali v Italijo.
Torkova medalja ni prva koprska olimpijska medalja. Četverec s krmarjem veslaškega kluba Libertas iz Kopra je na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1932 osvojil srebrno medaljo.
Med 15 slovenskimi medaljami iz jugoslovanskega obdobja ni nobene koprske, edina primorska je tista veleslalomska Jureta Franka s sarajevskih iger pred 40 leti. Poleg njega sta najboljši primorski rezultat v tem obdobju dosegla izolska veslača Jadran Barut in Lucijan Kleva, ki sta bila v jugoslovanskem osmercu na OI v Tokiu leta 1964 četrta. Po osamosvojitvi je Primorska osvojila tri olimpijske medalje. Vse tri so v žepu Izolana Vasilija Žbogarja: bron v Atenah, srebro v Pekingu (obe v laserju) in s finnom srebro v Riu. In prav Izola se lahko pohvali tudi z osvojeno zlato medaljo. Leta 1928 v Amsterdamu je izolski veslaški četverec s krmarjem suvereno premagal vso konkurenco. Najbrž bi zmagal tudi na naslednjih olimpijskih igrah, a ga je v internih italijanskih kvalifikacijah presenetljivo premagala omenjena koprska posadka. Tudi s tem je športno rivalstvo med sosednjima mestoma dobilo še dodaten naboj. Z zlatom Andreje Leški pa je Koper vsaj v seštevku zlatih medalj izenačil izolski dosežek.