Od Leona Štuklja do Tadeja Pogačarja
Šport
25. 07. 2024, 05.03
Slovenski športniki, ki bodo od 26. julija do 11. avgusta tekmovali na 33. poletnih olimpijskih igrah, se v teh dneh odpravljajo v Pariz. V mesto, kjer je pred skoraj natanko sto leti prve zlate medalje slovenskega olimpizma osvojil legendarni telovadec Leon Štukelj.
PARIZ
> Prestolnica Francije je v slovenskih športnih almanahih zapisana z zlatimi črkami. Ob prvencih najžlahtnejšega leska Leona Štuklja v mnogoboju in na drogu leta 1924 je bilo v mestu luči še veliko vrhunskih slovenskih športnih dosežkov.
Zgolj v zadnjih letih sta tam velike uspehe slavili odbojkarska in rokometna reprezentanca. Odbojkarji so bili leta 2019 na evropskem prvenstvu drugi, rokometaši dve leti prej tretji. Oboji bodo imeli na tokratnih olimpijski igrah priložnost podoživljati tiste dosežke.
28 medalj so na osmih olimpijskih igrah od samostojnosti osvojili slovenski športniki
Dvakrat (leta 2020 in 2021) je v Parizu zmago na največji kolesarski dirki na svetu, slovitem Touru, slavil Tadej Pogačar, nekaj desetletij pred tem je prvo in edino slovensko zmago v posamični konkurenci na teniških turnirjih za veliki slam na slovitih igriščih Rolanda Garossa leta 1977 dosegla Mima Jauševec ...
Majhna, a velika
Slovenska odprava za letošnji osrednji športni dogodek se je v zgodovino sicer zapisala še pred začetkom iger. V Parizu bo tekmovalo kar 90 slovenskih športnikov, največ doslej. Slovenija s tem spada med 40 največjih reprezentanc na igrah - kljub dejstvu, da je po številu prebivalcev na 145. mestu.
7. mesto je med vsemi državami po številu olimpijskih medalj na prebivalca leta 2021 v Tokiu zasedla Slovenija
V Pariz potujejo kar tri reprezentance v igrah z žogo, kar je prvič, da Slovenijo na igrah zastopa več kot ena reprezentanca v ekipnih športih. Prvič bodo slovenske barve zastopale rokometašice in odbojkarji, že četrtič pa bodo na olimpijskih igrah igrali rokometaši.
Pariz bo letos že tretjič gostil olimpijske igre. Prvič jih je leta 1900, nato 24 let kasneje. Z letošnjimi igrami se bo pridružil Londonu kot edinemu gostitelju treh olimpijskih iger doslej.
Pred sto leti in zdaj
Če na igrah leta 1900 ni bilo Slovencev, se je v zgodovino slovenskega olimpizma Pariz zapisal z igrami pred stotimi leti. Tam je prvič na najvišji zmagovalni stopnički stal Slovenec, ko je Leonu Štuklju uspel veliki met tako v mnogoboju kot na drogu. Prvo od obeh medalj je telovadec, rojen v Novem mestu, osvojil na tekmovanjih med 17. in 19. julijem 1924, podelitev pa je bila po podatkih Dolenjskega muzeja 20. julija. Najuspešnejši slovenski olimpionik v zgodovini je štiri leta kasneje osvojil še tretjo zlato, v Amsterdamu je bil najboljši na krogih. Skupaj je zbral šest olimpijskih medalj, še dve srebrni in eno bronasto. Ko je v Berlinu leta 1936 osvojil srebro na krogih, je bil star že 38 let.
Tekmovanja na igrah v Parizu pred stotimi leti so sicer trajala skoraj tri mesece, predvsem zaradi dolgih poti tekmovalcev iz oddaljenih držav. Čeprav je bilo uradno odprtje iger 5. julija, igre pa so se uradno končale 27. julija, so se prva tekmovanja začela že v prvih dneh maja.
Letošnje igre bodo precej krajše. Uradno se odprejo 26. julija, ko prireditelji pripravljajo spektakel na Seni, končajo pa 11. avgusta. Tekmovanja pa se začnejo že dva dneva pred uradnim odprtjem, ko bodo na sporedu predtekmovanja v lokostrelstvu ter ekipnih športih (nogomet, ragbi 7, rokomet).
Pred stotimi leti je v Parizu nastopilo nekaj več kot 3000 športnikov, prireditelji pa so podelili 123 kompletov medalj v 17 športnih disciplinah. Številke bodo tokrat precej višje. V Parizu se bodo športniki, teh bo več kot 10.500 iz 206 držav, na 19 dneh iger v 32 panogah potegovali za 329 kompletov medalj. Tako število tekmovanj kot tudi podeljenih medalj bo sicer nekoliko manjše od rekordnih iger po številu medalj v Tokiu pred tremi leti, ko so podelili 339 kompletov odličij v 33 športih.
Letošnje igre bo zaznamovala popolna številčna enakopravnost med športniki in športnicami, eni in drugi bodo predstavljali točno polovico vseh udeležencev. Tudi slovenska reprezentanca je v tem pogledu zelo uravnotežena, saj jo sestavlja 46 športnikov in 44 športnic.
Končne odločitve
Največ končnih odločitev bo predzadnji dan tekmovanj, v soboto, 10. avgusta, ko bodo športniki prejeli kar 21 kompletov odličij. Le prvi uradni dan iger pa organizatorji ne bodo podelili kolajn.
Slovenija je kot samostojna država na poletnih olimpijskih igrah doslej nastopila osemkrat, osvojila pa je 28 medalj. Tako je povprečno na ene igre osvojila 3,5 medalje.
Najuspešnejši nastop na poletnih igrah je Slovenija zabeležila na zadnjih igrah v Tokiu, ki so z enoletno zamudo zaradi pandemije novega koronavirusa potekale leta 2021. Na Japonskem je olimpijska odprava s tremi zlatimi odličji ter po enim srebrom in bronom spisala novo poglavje uspešne slovenske športne zgodovine.
Na igrah v deželi vzhajajočega sonca so se z zlatom okitili kanuist Benjamin Savšek, kolesar Primož Roglič in plezalka Janja Garnbret. Srebro si je okoli vratu nadela judoistka Tina Trstenjak, bron pa je pripadel kolesarju Tadeju Pogačarju.
V Tokiu je Slovenija osvojila sedmo mesto med vsemi državami po številu medalj na prebivalca. Tudi sicer se Slovenija z 2,1 milijona prebivalcev vse od Sydneyja leta 2000 uvršča med najboljših deset držav po tem kriteriju. Na letošnjih igrah bo ob stoletnici zgodovinskih dosežkov najznamenitejšega slovenskega olimpijca znova merila visoko.