Uvidi iz mednarodne konference Religijske konverzije in ateizacija v Srednji in Vzhodni Evropi 20. stoletja

V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper smo na Inštitutu za zgodovinske študije ZRS Koper konec aprila organizirali mednarodno konferenco z naslovom Religijske konverzije in ateizacija v Srednji in Vzhodni Evropi 20. stoletja, na kateri je sodelovalo 34 uveljavljenih in uveljavljajočih se raziskovalcev religije iz 13 držav ter 23 univerz in raziskovalnih inštitutov, med njimi tudi James A. Kapaló, ki je podal uvodno predavanje.

Na mednarodni konferenci  je sodelovalo 34 uveljavljenih in 
uveljavljajočih se raziskovalcev religije iz  13 držav ter 23 univerz in 
raziskovalnih inštitutov.
Na mednarodni konferenci je sodelovalo 34 uveljavljenih in uveljavljajočih se raziskovalcev religije iz 13 držav ter 23 univerz in raziskovalnih inštitutov. 

S to konferenco, ki je eden glavnih rezultatov raziskovalnega projekta ARIS Religijske spremembe na Slovenskem in v Jugoslaviji: verski prestopi in procesi ateizacije, se je z geografsko razširitvijo področja raziskovanja omogočilo več primerjav, ponudilo nove perspektive, obenem pa se je z različnimi strokovnimi znanji udeležencev tema tudi veliko bolj poglobljeno raziskala.

Na konferenci se je na podlagi širšega razumevanja religijskih konverzij, ki vključuje ateizacijo in religijski preporod, obravnavalo vprašanja, povezana z religijsko transformacijo v Srednji in Vzhodni Evropi v 20. stoletju, ter različne vrste religijskega delovanja, ki presegajo ustaljene norme, pravne okvire in kulturna pričakovanja. Govorniki so presegli običajno pojmovanje religijske konverzije kot izključno individualnega, prostovoljnega duhovnega pojava in obravnavali konverzije, ki utelešajo nešteto motivov, oblik in družbenopolitičnih posebnosti, ki pogojujejo spremembe svetovnih nazorov kot proces, ki pogosto vključuje ovire, pragmatizem in globoke življenjske spremembe. Konferenca je prispevala k obsežnim, a - zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi - v veliki meri neraziskanim temam iz bolj diferenciranega razumevanja prilagoditvenih mehanizmov, ki vplivajo na religijske spremembe in odnose med religijo in državo.

Zaradi religijskih konverzij, ateizacije in religijskih preporodov nedominantnih in dominantnih religij, ki so pogosto povezani z etnično pripadnostjo in migracijami, se meje religije na novo definirajo in oblikujejo zaradi medreligijskih interakcij, političnih nesoglasij, sinkretizma in nacionalnih religijskih politik. Srednja in Vzhodna Evropa, zlasti nekdanja Jugoslavija, sta bili primeren okvir za razpravo o individualiziranih racionalnih in bolj čustvenih odločitvah in dojemanju pravice do izbire religijskega prepričanja, prisilnih (de)konverzijah ter sporih v zvezi z religijsko svobodo in “svobodo pred religijo”.

Upoštevajoč nove raziskovalne perspektive so eksperti s področij zgodovine, antropologije, študij religij, etnologije, sociologije, teologije in politologije preučevali spremembe v religiozni krajini skozi razumevanje religijskih konverzij kot:

konverzije iz koristi;

prisilne množične konverzije;

ateizacije ali dekonverzije, zlasti državno vsiljenih procesov ateizacije;

rekonverzije v obliki vrnitve k prvotni religiji in religijskih preporodov ter

konverzije zaradi vesti oziroma primarno religijskega prepričanja.

Vprašanje konceptualizacije konverzije je bilo med konferenco dejansko večkrat izpostavljeno, pri čemer je bilo pretežno doseženo soglasje, da je postati ateist globoka sprememba, ki ima značilnosti procesa konverzije. Zato bi bilo plodno nadaljevati s pobudo za objavo znanstvenih prispevkov in nadalje skupaj raziskovati pojave ateizma in religijske konverzije, tj. idealistične konverzije in vseh ostalih, če si sposodim besede enega od udeležencev, Klausa Buchenaua.

Cilj konference, da bi združila raziskovalce in raziskovalke, ki se ukvarjajo s preučevanjem religije in ateizma v Srednji in Vzhodni Evropi, ter spodbudila razprave s primerjalne, interdisciplinarne in transnacionalne perspektive, je presegel naša pričakovanja.

dr. GAŠPER MITHANS, Inštitut za zgodovinske študije ZRS Koper


Najbolj brano