Vzletna emocionalna steza

Obredi in miti, ki so povezani z naravo, življenjem, morjem, se prepletajo v avtorskem projektu Patrizie Jurinčič Finžgar Kaplja soli. Predstava se s prihodom poletja vrača v Slovensko stalno gledališče z novostjo, saj bo dvojezičnost tržaške igralke, avtorice in režiserke omogočila izvedbo predstave tudi v italijanskem jeziku, naslovljeno Goccia di sale.

Patrizia Jurinčič bo ponovno nastopila v avtorskem projektu, ki 
umetniško povezuje soimenjake “Jurinčič”. Foto: Luca Quaia
Patrizia Jurinčič bo ponovno nastopila v avtorskem projektu, ki umetniško povezuje soimenjake “Jurinčič”. Foto: Luca Quaia

Poezije istrskega pesnika Edelmana Jurinčiča, izvirna glasba Andrejke Možina, scenarij Patrizie Jurinčič in kitarska spremljava Janoša Jurinčiča so kaplje umetnosti, iz katerih je sestavljena predstava, ki poudarja povezavo človeka z naravo in iskanje stika z bistvom življenja.

V poletnih mesecih bo doživela več ponovitev. V petek, 28. junija, bo na sporedu na vrtu muzeja Sartorio v Trstu, 9. julija v Devinu, 18. julija na Primorskem poletnem festivalu, 22. julija v ljubljanski Galeriji Škuc, 27. julija spet v Trstu v sklopu festivala Trieste Estate.

V dramskih predstavah se vsaka ponovitev razlikuje od prejšnje, repriza te predstave pa prinaša še večjo razliko, saj se dogaja dejansko v novem življenjskem obdobju igralke, s katero smo se pogovorili o občutkih in vtisih pred novim nizom predstav.

Kaplja soli je projekt z izrazito osebno noto, saj je nastal iz doživljanja materinstva. Je ponavljanje predstave izven izvirnega konteksta pridobilo nov predznak?

“Impozanten nosečniški trebuh, kakršen je bil moj ob premieri predstave, nedvomno nosi močno sporočilo, tako v vizualnem kot tudi energetskem smislu, sploh v predstavi, ki govori o nastanku življenja. Tega zdaj ni več in z njim je gotovo nekaj odšlo, a ogrodje predstave, njeni elementi in sporočilo ostajajo enaki. Navsezadnje ženska lahko spregovori na intimnem nivoju o cikličnosti ne glede na to, ali je mati ali ne, in nedvomno drži, da je Kaplja soli moj najbolj intimen projekt doslej.”

Predstavo ste odigrali v različnih, tudi “ambientalnih” kontekstih: kateri je pustil najmočnejše vtise?

“Predstava najbolje zaživi ob morju. Ko se resnični zvoki, svetloba in vonjave spojijo z odrskimi znaki za taisti ambient, ponudijo neke vrste novo podobo resničnosti. Tako kot to počne poezija, ki v predstavi nosi glavnino sporočilnosti. Zamisel zanjo se mi je pravzaprav porodila prav ob branju poezije istrskega pesnika, soimenjaka Edelmana Jurinčiča, ki je z morjem tesno povezan, kot sem tudi sama. Kaplja soli je v marsikaterem pogledu nadaljevanje mojega prvega glasbeno-gledališkega solo projekta Moj Devetsto, v katerem je bilo morje prav tako protagonist.”

Glasba je vedno prisotna z “dramaturško” vlogo v vaših avtorskih projektih. Kako ste jo uporabili v tej predstavi?

“Glasba ali natančneje petje je ena mojih najljubših gledaliških strategij. Trenutek, ko igralec preide iz govora v petje, je zame krhek, magičen in z razumom neulovljiv - veliko časa sem namenila raziskovanju te 'vzletne emocionalne steze'. Enega glavnih pogojev za uspešen vzlet pripisujem precizni dramaturgiji. V tej predstavi brana poezija predstavlja moško, uglasbena oziroma odpeta pa žensko perspektivo. In čeprav sta za kreacijo življenja potrebni obe energiji, je ženska tista, ki ji v tem procesu nedvomno pripade razburljivejša 'vzletna emocionalna steza'. Iz prve roke lahko povem, da je resnično krhka, magična in z razumom neulovljiva.”


Najbolj brano