Stik z gledalci je za hostese in hostesnike na prvem mestu

Gledališče so igralci, tehnično in umetniško osebje, upravitelji. Mnogi soustvarjalci so občinstvu nevidni, saj gledalci poznajo predvsem igralce in imajo največ neposrednih stikov s hostesniki, ki so v določenem smislu obraz institucije. Mladi sodelavci gledališča pred vsako predstavo sprejemajo publiko, jo usmerjajo, jo pričakajo z nasmehom in potrebnimi informacijami v garderobi, v kavarni, v dvorani, tudi na avtobusih, s katerimi se gledalci ob nedeljah pripeljejo v gledališče. Hostesniki so v veliki večini univerzitetni študentje, ki s to delovno izkušnjo spoznajo gledališko okolje z različnih zornih kotov.

Vera, Jan, Živa, koordinator Martin in Svetlana so del uigrane 
ekipe nasmejanih hostes in hostesnikov. 

 Foto: Luca Quaia
Vera, Jan, Živa, koordinator Martin in Svetlana so del uigrane ekipe nasmejanih hostes in hostesnikov.  Foto: Luca Quaia

Vsak ima seveda svojo najljubšo vlogo, prehajanje med zakulisjem in foajejem spreminja njihov odnos do gledališča, stik z rednimi obiskovalci ustvarja prisrčne navade. Ob koncu letošnje sezone so nekateri hostesniki z nami delili svoje misli in občutke o sodelovanju v Slovenskem stalnem gledališču.

Svetlana Brecelj: Ustvariti občutek sproščenosti

Hostesnik mora ustvariti občutek sproščenosti, saj si obiskovalci želijo predvsem sprostitve. Prijazna beseda, nasmeh in pomoč so nujne vrline pri tem poklicu. Včasih se ukvarjam tudi z nadnapisi, ki zahtevajo veliko pozornosti in povezanosti z dogajanjem na odru. Sama imam raje skupinsko delo in stik s publiko, v garderobi ali v dvorani. Z veseljem spremljam gledalce tudi na avtobusu iz Sesljana, ker so moji “sopotniki” zelo prijazni, radi se pogovarjajo in me vedno obdarijo s čokoladnimi bonboni. Tudi šofer Pavel je zelo prijazen in spreten voznik.

“Kot slovensko gledališče povezujemo slovenske in italijanske gledalce s pomočjo nadnapisov, ki jih upravljamo ravno hostesniki. To je velika odgovornost, saj je razumevanje predstave za del občinstva odvisno od nas.”

Vera Fonda

hostesnica

Nicole Richter: Vedno nasmejani

Odnos, ki ga hostesnik vzpostavlja z gledalci, je zelo specifičen, saj smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč pri katerikoli težavi ali dvomu. Na primer, ko gre za gledalce, ki niso nikoli stopili v naše gledališče in potrebujejo več informacij. Včasih se lahko tudi zgodi, da pride do nesporazuma in v tistih trenutkih je treba trezno in umirjeno poiskati najboljšo rešitev. Najpomembneje pa je, da smo zmeraj nasmejani, ker prav z nasmehom in dobro voljo opravimo naše delo na najboljši način.

Vera Fonda: Upravljanje z nadnapisi je odgovornost

Gledalci se radi z nami posmejejo ali poklepetajo. Tudi meni je stik z njimi prijeten, zato je moja najljubša naloga upravljanje bara, kjer se lahko ob priliki pogovorim z njimi, čeprav dela nikoli ne zmanjka. Kot slovensko gledališče povezujemo slovenske in italijanske gledalce s pomočjo nadnapisov, ki jih upravljamo ravno hostesniki. To je velika odgovornost, saj je razumevanje predstave za del občinstva odvisno od nas. Slediti moramo igri, skrbeti za primerno hitrost predvajanja, da bodo vsi lahko prebrali. Pomembne so tudi pavze: takrat mora biti ekran prazen, da tudi z besedilom izrazimo pomembnost prizora in tišine. Večkrat si tudi ogledam predstave, in to rade volje. Redno sodelovanje s SSG je vzbudilo v meni zanimanje za gledališko umetnost. Zdaj veliko bolj cenim prireditve nasploh. Tudi okolje v gledališču je zelo gostoljubno in prijetno. Po končani delovni dobi v SSG, si bom zagotovo nabavila gledališki abonma!”

“Kljub vsem sodobnim družbenim omrežjem, ki nas oddaljujejo, namesto da bi nas povezali, so kraji, kot je gledališče, vedno bolj potrebni.”

Martin Cok

hostesnik

Sanja Valente: V baru je delo izjemno dinamično

Hostesnik/ca potrpežljivo usmerja gledalce, poskrbi za red pred, med in po predstavah ter je vedno na voljo za informacije. Mislim, da se odnos, ki ga imamo z gledalci, z leti stalno izboljšuje. Najlepše je sodelovati v baru gledališča, ker je delo izredno dinamično. Predvsem, na začetku sezone se je bilo zelo zanimivo naučiti uporabljati stroje, blagajno in vsega, kar zahteva delo v baru. Naloge in potrebe so raznovrstne, nikoli ni dolgčas. Moj odnos do gledališča se na splošno z leti ni veliko spremenil, prav gotovo pa mi je SSG ponudilo priložnost, da sem se po mnogih letih znova približala gledališču v slovenskem jeziku.

Veronica Piredda: Možnost poglobitve v svet gledališča

Delo hostesnice mi daje možnost, da se poglobim v gledališki svet, ki me od nekdaj zanima. Spoznala sem, da ima vsaka gledališka predstava svoje značilnosti in zahteve, ki jih na odru ne vidimo, zato je vsakič potrebno veliko truda delavcev. Spoznanje takega prizadevanja me je še bolj očaralo in me povezalo z gledališčem. Tako da me zahajanje v SSG ali v druge teatre vedno bolj pritegne.

Živa Furlan: Gledališče omogoča vstop v drug svet

Najraje sem v kavarni, kjer strežem gledalcem, ki se družijo pred začetkom predstave. Rada imam druženje in klepet, zato se tam počutim udobno. Delo v SSG je prav gotovo spremenilo moj odnos do gledališča in gledališke umetnosti. Čeprav že od malih nog obiskujem gledališče, sem v zadnjih letih spremenila in obogatila svoj pogled. Gledališče je živa umetnost, ki nam omogoča pobeg od realnosti in hkrati vstop v drugi svet. Ponuja nam priložnost, da spremenimo svoj pogled na svet, pogledamo na resničnost z različnih zornih kotov in odkrijemo nekaj novega o sebi.

Jan Kalc: Z nekaterimi gledalci je odnos prijateljski

Odnos med hostesniki in gledalci je drugačen od osebe do osebe. Z večino gledalcev se samo vljudno pozdravimo, z nekaterimi pa imamo kratke pogovore. S starejšo gospo, ki redno obiskuje predstave in matineje, imava skoraj prijateljski odnos. Je zelo aktivna in mi vedno pove kaj zanimivega. Dogovorjena sva, da mi pokaže vstopnico takoj po končani predstavi, ker ima karto spravljeno v torbici in se ji ne da brskati po njej stoje. Po predstavi mi pokaže karto in se mi smeji, češ, da me ni hotela “nafrigati”, saj jo ima zares. Drugi gospod pa si je ogledal razstavo Palčiča, ki je bila v gledališču, in mi je na telefončku pokazal svoje umetnine, sestavljene iz odpadkov. Žena mu je pravila, da so samo smeti, meni pa so njegove umetnine zares zanimive in aktualne.

Martin Cok: Gledališča so več kot potrebna

Delo v SSG je nedvomno spremenilo moj odnos in pogled na gledališče. Pravzaprav sem kot otrok obiskoval gledališče le skupaj s šolo in nisem bil pretirano navdušen. Sedaj pa z veseljem obiskujem gledališča in uživam v kakovostnih predstavah in koncertih. Menim, da je gledališče čudovit prostor, kjer se lahko družimo, smejemo ter se česa naučimo. Kljub vsem sodobnim družbenim omrežjem, ki nas oddaljujejo, namesto da bi nas povezali, so kraji, kot je gledališče, vedno bolj potrebni.


Najbolj brano