Odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov in rudnin: vrnimo pastinak na svoje krožnike
Ali poznate pastinak? Gre za skoraj pozabljeno vrsto zelenjave, ki so jo nekoč uporabljali namesto krompirja. Je odličen vir prehranskih vlaknin in vitaminov, a nima veliko kalorij.
Svetlo bele do bledo rumene korenine lahko tudi prezimijo. Foto: Profimedia
Pastinak ali pod drugim imenom navadni rebrinec je stara vrsta zelenjave, ki pa je danes spet vse bolj priljubljena. Vse pogosteje je na voljo tudi na tržnicah, vsekakor pa v večjih trgovinskih centrih. Je pravzaprav sladka, škrobnata zimska korenovka, ki je odličen vir prehranskih vlaknin. Gre za korenasto vrtnino, ki prihaja iz Evrope, najverjetneje z Apeninskega polotoka, kjer so jo v času starega Rima uporabljali tudi kot afrodiziak. Dolgo časa je poleg repe veljal za eno izmed glavnih živil naših prednikov, pa tudi revežev, vse dokler nismo spoznali krompirja.
Po okusu je mešanica peteršilja in korenja
Ljubitelji pastinaka se le s težavo odločijo, kateri okus v njem prevladuje. Načeloma ga opisujejo kot mešanico peteršilja in korenja, a v začetku ga le pokusite in preverite, ali vam je všeč, saj je okus precej močan in poseben. Pastinak lahko gojite tudi na domačem vrtu, raste pa tudi v naravi, po travnikih in pašnikih ter med njivami. Semena sejemo na stalno mesto, kjer tla niso (premočno) gnojena. V začetku bo potrebno nekaj potrpežljivosti, saj kali od 15 do 20 dni. Ko sadike zrastejo, jih primerno razredčimo, da se bodo koreni lahko primerno razrasli. Tako bodo zrasli dolgi, beli koreni, ki jih lahko v zemlji pustimo tudi čez zimo. Korenine lahko shranite v vlažni mivki, v hladni kleti, kjer se bodo ohranile vse do pet mesecev.
Vir vitaminov
V pastinaku je veliko vitaminov B, C in E. Največ vitamina C in folne kisline vsebujejo mladi listi, ki jih lahko uporabimo za pripravo solat.
Naravni diuretik, ki koristi ožilju
Pastinaku so od nekdaj pripisovali kopico zdravilnih lastnosti. Stari Rimljani so ga uživali predvsem v veri, da jim bo priskrbel dodatno spolno moč, danes vemo, da spada med zdravo hrano in zaradi eteričnih olj v črevesju deluje razkuževalno ter ohranja zdravo črevesno floro. V ta namen ga uživamo surovega, saj pri toplotni obdelavi eterična olja izhlapijo. Deluje kot diuretik, saj čisti sečne poti in sodeluje pri raztapljanju ledvičnih kamnov. Ugodno učinkuje tudi na ožilje, krepi pljuča in dihalne poti. V ljudski medicini se čaji, ki jih pripravimo iz pastinakovega korena, priporočajo za raztapljanje žolčnih kamnov. Priporoča se uživanje dveh decilitrov čaja zjutraj na tešče in zvečer po obroku.
Uporaba pastinaka v kulinariki
SOLATE: Pri pripravi solat uporabljamo nastrgan koren, ki bo po okusu spominjal na peteršilj. Uporabite ga v mešanih solatah, kjer bo poskrbel za dodatno aromo in izboljšal okus. Primeren je tudi za testeninske in morske solate.
Dobra prebava
Pastinak je odličen vir prehranskih vlaknin, ki pomagajo ohranjati redno in dobro prebavo ter varujejo pred rakom črevesja.
PRIGRIZKI: Pastinak narežemo na kolobarje ali ploščice in nanje nadevamo na primer izbrano zelenjavo, sadje, oreščke ali sire. Odlično se ujame z orehi, mandlji, ananasom, jabolki, jagodami, grozdjem …