Brez wifija mi živeti ni

Časi, ko smo na prvih sedežih avtomobilov razprostirali velikanske zemljevide in iskali poti po italijanskih regionalnih cestah, so že zdavnaj mimo. Tudi tiskani zemljevidi v turistično informacijskih centrih bolj ali manj samevajo. Namenjeni so predvsem tistim, bolj analogno naravnanim posameznikom, ki raje kot po telefonu z očmi “semtertjazijo” po papirju. A teh je vse manj.

Tisti, ki radi potujete, najbrž veste, kakšen blagoslov je brezplačen dostop do interneta v tujini. Ne samo pri iskanju poti po mestu, temveč tudi pri iskanju informacij in komunikaciji z družino in ostalimi, ki so del naše skupne izkušnje na potovanju. A tako je le v razvitih turističnih središčih.

Šele ko bomo prilagodili (tudi digitalno) infrastrukturo in se lotili problema mrtvila v mestnih središčih, bomo o Istri lahko govorili kot o reprezentativni mediteranski prestolnici.

Slovenska Istra že leta tihoma hrepeni po razvoju turizma. Pa tudi kot univerzitetno središče bi se rada uveljavila. A eno pristanišče, hotel in univerza pač niso dovolj, da bi si naš košček zemlje nadel laskavi naziv, kot ga nosi denimo Ljubljana. Ena izmed ključnih dobrin, ki bi morale biti v razvitih turističnih in univerzitetnih mestih vsesplošno dostopne, je brezplačen dostop do interneta na vseh javnih površinah.

Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo Barcelono, ki ima že od leta 2011 po starem mestnem jedru vzpostavljenih kar 2000 mobilnih dostopnih točk. Podobno je tudi v nizozemskem Groningenu in Antwerpnu, kjer je sicer brezplačni wifi dostopen le dve uri v dnevu.

“Zakaj je to pomembno, če smo lahko včasih živeli popolnoma brez interneta, lahko tudi zdaj,” si najbrž mislite nekateri. Žal ni več tako, kot je bilo. Brezplačen dostop do wifi-ja na javnih mestih v turističnih in univerzitetnih središčih ni luksuz, ampak nujnost v digitalni dobi. Življenja ne olajša le študentom in drugim mladim, temveč tudi ustvari prijetnejšo in bolj priročno izkušnjo za obiskovalce, posebej tiste izven EU, katerim potovanje običajno prinaša dodatne stroške za gostovanje.

Odsotnost brezplačnega wifi-ja v mestih, kot sta Ankaran in Piran, je v današnjem času, ko je povezava s spletom ključnega pomena, ne le bizarna, temveč tudi neprimerna. Kljub temu da imajo nekatere gostilne svoja omrežja, to ni dovolj, saj ne pokrivajo celotnega območja in ne izpolnjujejo potreb današnjega digitalnega popotnika. Morebitne skrbi, vezane na zlorabe, pa ne smejo biti izgovor za pomanjkanje te osnovne storitve, ki bi morala postati standardna praksa v sodobnih mestih. Šele ko bomo prilagodili (tudi digitalno) infrastrukturo in se lotili problema mrtvila v mestnih središčih, bomo o Istri lahko govorili kot o reprezentativni mediteranski prestolnici.


Preberite še


Najbolj brano