Nos je prvi, ki “zavonja” bolezen v našem telesu

Že zgolj bežen vonj nas lahko hitro osreči ali potolaži - samo pomislite na mamino lazanjo ali svojo najljubšo vaniljevo dišečo svečo -, medtem ko nas neprijetne vonjave opozarjajo na nevarnost.

“Težave z vohom so povezane s številni mi nepravilnostmi v telesu in pogosto kažejo na začetek razvoja bolezni,” pravi direktor inštituta za možganske študije in profesor na medicinski fakulteti v New Yorku Donald A. Wilson. Našteva naslednje primere:

Alzheimerjeva bolezen

Z uporabo arašidovega masla so strokovnjaki na floridski univerzi na testnih osebah primerjali njihovo zaznavanje vonja na desni in levi nosnici. Ugotovili so, da se je pri tistih, ki so slabše vohali na levi strani, bolj verjetno razvila začetna stopnja alzheimerjeve bolezni. Upadajoče zaznavanje vonjev je namreč eden od prvih znakov te degenerativne možganske bolezni. Strokovnjaki razlagajo, da alzheimerjeva bolezen vpliva na voh, še preden jo sploh lahko potrdijo s testi.

90

odstotkov okusa pravzaprav prispeva vonj, zato tudi okušate slabše, kadar voh ne deluje pravilno

Parkinsonova bolezen

Da bi pravilno vohali, morajo možgani in nos usklajeno delovati. Visoko v naših nosnicah so vohalni senzorični nevroni in ob vsakem vonju pošljejo nevroni sporočilo v možgane, da bi preverili usklajenost. Če ne morete več vohati slanine za zajtrk ali izpušnih plinov iz sosedovega avtomobila, je to znak, da nekaj v vaših možganih ne deluje pravilno. Parkinsonova bolezen je (tako kot alzheimerjeva) degenerativna možganska motnja, zato gre pogosto z roko v roki s spremembami voha.

Hipertenzija

Veliko stvari lahko prispeva k povišanemu krvnemu tlaku in verjetno ste že slišali, da je ena izmed njih tudi pretirano uživanje soli. Lahko se zgodi, da jed solimo in solimo, pa se nam še vedno zdi neslana. In to je lahko že znak za alarm. Vonj in okus sta povezana, kajti kar 90 odstotkov okusa je pravzaprav vonj. Kadar česa ne okusite, je vzrok vaš nedelujoči vonj, ki tako lahko napoveduje tudi bolezni, kot je hipertenzija.

Voh

Da bi pravilno vohali, mora jo možgani in nos usklajeno delovati. Visoko v naših nosnicah so vohalni senzorični nevroni in ob vsakem vonju pošljejo nevroni sporočilo v možgane.

Debelost in diabetes

Če hrane ne vohate in ne okušate dobro, je velika verjetnost, da pojeste več, saj imate zaradi pomanjkanja vonja in okusa težave z občutkom sitosti. To vas lahko pripelje v debelost, ki je eden od glavnih vzrokov za sladkorno bolezen tipa 2.

Kdaj k zdravniku?

Če se je vaš voh korenito spremenil, počakajte največ tri mesece. Obstaja kar nekaj bolezni, povezanih z vohom: nekateri vohajo stvari, ki jih ni (fantozmija), drugi ugotovijo, da so jim vonji, v katerih so včasih uživali, začeli smrdeti (hipozmija), tretji pa so voh popolnoma izgubili in ne vohajo več ničesar (anozmija). Če se srečate s katerokoli od naštetih težav, ki seveda ni povezana s trenutnim prehladom, jo je treba zaupati zdravniku.

Če težave po treh mesecih ne izzvenijo, obiščite svojega zdravnika.

A kdaj je zaskrbljenost upravičena? Čeprav se napisano bere zelo alarmantno, ni treba takoj zagnati panike, ko ugotovite, da vaš voh ni tako oster, kot je bil včasih. Pri vsakem človeku z leti čut za vonj plahni, zato ne sklepajte prehitro, da to že nakazuje alzheimerjevo ali parkinsonovo bolezen. Je pa vsekakor lahko znak za previdnost. Če se je vaš voh korenito spremenil, počakajte še tri mesece. Če težave ne izzvenijo, se posvetujte z osebnim zdravnikom, ki vas bo napotil k specialistu. Morda boste potrebovali nosno endoskopijo ali pa bodo s kakšnim drugim testom preverili, kaj se pravzaprav dogaja z vašim nosom.

---