Zakonca Šuštar odpisala dolgove in spet postala lastnika Marinbluja

Po aferi z izkoriščanjem delavcev sta zakonca Šuštar prepričala upnike, naj njunemu podjetju odpišejo za več milijonov evrov dolgov. Pri tem so jima šle na roko tudi luknje v stečajni zakonodaji.

IZOLA, KOZINA > Leta 2022 je v javnosti odmevalo izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove soproge Rozane Šuštar. Kot je razkrila RTV Slovenija, naj bi jih v pakirnici rib iz Kozine silili v čezmerno delo, jih snemali in se nad njimi izživljali. 12 indijskih delavcev naj bi spalo nad proizvodnimi prostori. Na ministrstvu za delo so takrat ocenili, da to “meji na novodobno suženjstvo”.

Izkoristila luknje v stečajni zakonodaji

Zaradi afere in številnih odpovedi naročil je Marinblu zašel v finančne težave. Pred stečajem sta ga zakonca Šuštar poskušala rešiti s pomočjo prisilne poravnave in odpisom večmilijonskih dolgov. To jima je tudi uspelo, a sta se v zameno morala posloviti od lastništva. Marinblu je prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja. Toda zdaj je dokončno postalo jasno, da je šlo le za dobro premišljen manever, s katerim sta zakonca Šuštar izkoristila luknje v stečajni zakonodaji.

Manj kot tri mesece po tem, ko je okrožno sodišče v Kopru razglasilo pravnomočnost prisilne poravnave, je namreč Marinblu spet dobil novega lastnika. To je postalo podjetje Delmar, ki sta ga ustanovila Boris in Rozana Šuštar.

Za več kot pet milijonov evrov dolgov

Namen prisilne poravnave je nadaljevanje poslovanja, in ne konec podjetja. Gre za dogovor med upniki, ki to omogoča. Zato se morajo po eni strani odpovedati delu denarja, ki jim ga dolguje podjetje. Po drugi pa še vedno dobijo več kot v morebitnem stečaju.

Marinblu je imel za več kot pet milijonov evrov obveznosti. Največ do bank, ki imajo status ločitvenih upnikov in bodo zaradi tega prejele 100-odstotno poplačilo. Ob tem pa je še nekaj deset dobaviteljev in drugih nezavarovanih upnikov, ki jim Marinblu dolguje okoli tri milijone evrov. Ti so imeli naslednjo izbiro:

- prisilno poravnavo in 15-odstotno poplačilo v treh letih,

- stečaj, v katerem bi dobili nazaj “le” 12 odstotkov denarja. To je sicer ocena svetovalcev, ki sta jih najela zakonca Šuštar.

Začasni lastniki s Hrvaške

Toda zakonca Šuštar sta kljub temu imela velik problem. Marinblu je bil ves čas v večinski lasti njunega podjetja Selea, ki je prav tako zašlo v finančne težave. Imelo je namreč za več kot 400.000 evrov terjatev do Marinbluja, tega denarja pa ni moglo dobiti nazaj. Avgusta lani se je Selea znašla na seznamu davčnih dolžnikov, obveznosti do države pa so nazadnje presegale 30 tisoč evrov.

Ker je Selea lastnik Marinbluja in s tem povezano podjetje, po stečajni zakonodaji ne more glasovati o prisilni poravnavi. Obenem s svojimi terjatvami ne sme sodelovati pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki.

Zato sta se zakonca Šuštar očitno odločila, da bosta našla obvod. Selea je terjatve prenesla na podjetje Algoja s sedežem v Sisku na Hrvaškem, ki je v lasti istoimenskega podjetja iz Logatca. To se ukvarja s pakirnimi rešitvami za meso in ribe in je v lasti družine Suljić.

Algoja je bila tudi eden manjših upnikov Marinbluja, torej je prej z njim poslovno sodelovala. Z obrestmi vred je imela za 15.000 evrov terjatev. Selea je medtem na Algojo prenesla 435.000 evrov terjatev. Zakaj je to pomembno? Ker sta zakonca Šuštar v načrtu prisilne poravnave navedla, da bodo upniki v kapital Marinbluja vložili za najmanj 450.000 evrov terjatev. To se je tudi zgodilo, Algoja pa je postala nova lastnica Marinbluja. A ne za dolgo.

Kot že omenjeno, je v začetku marca njen lastniški delež odkupilo podjetje Delmar. Do tega je prišlo le dan po tem, ko je sodišče v poslovni register vpisalo dokapitalizacijo Marinbluja.

---