Ko država gradi, se počasno le zdi

Res je, dokončan je tudi železniški viadukt Vinjan, kar je v dolgi zgodbi gradnje drugega tira zagotovo radostna priložnost za zdravice in zgodbe o uspehu. Ko bo gradnja drugega tira dejansko končana, bodo vsi vpleteni že plavali v šampanjcu. Saj se jim pridružujemo, medtem ko se po polžje vozimo v službo in iz nje, ker je hitra cesta pri Bertokih polna zapor. Popravila prometne signalizacije in izboljšanja prometne varnosti priključkov, zaradi katerih se v obe smeri že mesece dolgo vozimo po le enem prometnem pasu, naj bi se sklenila danes. Koliko ur življenja in živcev smo zaradi kolon izgubili, nihče več ne šteje. Pomembno je le, da imamo vinjeto, čeprav si je hitra cesta pri Bertokih sploh ne zasluži. Kot bi plačali za plavalni tečaj v športnem centru Bonifika, pa bi nam ponudili napihljiv otroški bazen. Sprejmi ali se obrni, članarino pa kar pusti.

Če so včeraj odgovorni nazdravljali viaduktu in bodo danes Bertokom, nas čez nekaj dni čaka nov prometni kolaps. Kje drugje kot v predoru Markovec, ki je poleg regionalne ceste čez Markov hrib edina normalno hitra povezava do Kopra in iz njega. Javno podjetje Eles si namreč prizadeva, da bi bila oskrba z električno energijo v Istri bolj zanesljiva, nov kablovod pa vlečejo skozi predor. Najprej je bila zaprta predorska cev proti Izoli, od ponedeljka naprej pa bo popolnoma zaprta tista proti Kopru. Bojda samo do konca marca. Zatem bo v cevi Izola-Koper sledila še polovična zapora in konec aprila bo vsega konec. Ravno prav za začetek nove turistične sezone in novih gneč, v katerih se Istra duši in prav nič ne kaže, da bo kmalu kaj bolje. Kvečjemu slabše.

Drznimo si zastaviti vprašanje, ali je država dober gospodar. Ne, ni, in odgovor lahko utemeljimo skozi več primerov. Predvsem nima občutka za čas, ki je za vse nas najbolj dragocen.

Drznimo si zastaviti vprašanje, ali je država dober gospodar. Ne, ni, in odgovor lahko utemeljimo skozi več primerov. Predvsem nima občutka za čas, ki je za vse nas najbolj dragocen. Gradbincem, ki jih izbere skozi javna naročila, postavlja neverjetno dolge pogodbene roke. Pravzaprav se jim povsem prilagodi, saj vendar imajo na štedilniku več loncev, beri gradbišč, in morajo malo mešati tako v enem kot drugem in tretjem, sicer se jim bo vse prismodilo. Eno leto so imeli na voljo za gradnjo tistega majhnega krožišča med Serminom in Ankaranom. Eno leto za gradnjo tistega majhnega krožišča na Kozini. Kar 27 mesecev bo imel na voljo gradbinec, ki bo zgradil 1,4 kilometra dolgo serminsko vpadnico. Kakšen prometni kaos nas čaka ob tem svečanem dogodku, s katerim zamujajo že 20 let, si je trenutno nemogoče predstavljati. Vinjete nam, seveda, ne bodo ukinili. To bi bilo diskriminatorno do drugih, če še ne veste.


Preberite še


Najbolj brano