Postavili so se na stran ljudi

Vsaj 6000 ljudi, ki se je podpisalo pod zahtevo za spremembo zakona o okolju, verjetno pa še bistveno več, si je danes oddahnilo. Večina poslancev v državnem zboru je namreč potrdila predlog, ki vodi k zaostritvi mejnih vrednosti v sosežigalnicah in sežigalnicah ter ostrejšemu in bolj natančnemu nadzoru izpustov. Čeprav se zakon na papirju tiče vseh naprav v Sloveniji, ki kurijo odpadke, je popolnoma jasno, da gre ves čas v prvi vrsti za Salonit.

V dnevih pred sejo državnega zbora se je napetost stopnjevala, delavci so stopili v bran Salonitu, javna pisma so pisali nasprotniki in zagovorniki, ni manjkalo obtoževanj, kdo koga zavaja, zlorablja, manipulira in kdo na koga izvaja pritiske. Kar ni presenetljivo, v igri je veliko interesov, od javnega, okoljskega, zdravstvenega do političnega in kapitalskega, med katerimi so si mnogi med seboj v nasprotju.

Zgodbe o sosežigu še ni konec, zadnje dejanje bodo odigrali marca. A če je v tej zgodbi glavna dilema kapital ali ljudje, za zdaj kaže, da se je večina politike nagnila na stran ljudi.

Temu primerno so si nasprotujoči tudi argumenti. Civilna družba in zdravstvena stroka ves čas opozarjata, da so v Soški dolini plačali in še plačujejo izredno visok davek zaradi azbesta, da bodo učinki sosežiga v kombinaciji z boleznimi zaradi azbesta vidni šele čez desetletja, zato je treba upoštevati načelo previdnosti, da mora država zdravje ljudi in okolja zavarovati tako, da se zniža vrednosti emisij in izvaja strog nadzor. Da postavi interes ljudi in okolja pred interes kapitala.

Na drugem bregu je Salonit Anhovo, ki je najprej trdil, da bi bilo izenačevanje mejnih vrednosti v nasprotju z evropskim pravnim redom in slovensko ustavo, nato se je osredotočil še na to, da tehnično to ni izvedljivo in da uveljavitev sprememb zakonodaje vodi v zaprtje edine cementarne v Sloveniji in množično odpuščanje, kar ne bo prizadelo le Soške doline, ampak celotno Slovenijo in gradbeno panogo.

Pričakovati, da se bodo stališča civilne družbe in podjetja zbližala, da bodo našli magično formulo in da se bo vzpostavilo medsebojno zaupanje, je seveda iluzorno. Antagonizem ni od včeraj, le da vse skupaj do zdaj še ni prišlo tako daleč, da bi se morala politika na najvišji ravni odločiti. Tista politika, ki ima škarje in platno in ki je poklicana, da pretehta najrazličnejše argumente, slednjič sprejme odločitev in nato za njo stoji.

Zgodbe o sosežigu še ni konec, saj bodo zadnje dejanje poslanci odigrali marca. In tudi če bodo spremembe zakona takrat potrdili, je zelo verjetno, da bodo (če bo Salonit uresničil napoved) o njem odločale še sodne instance. Treba bo počakati. A če je v tej zgodbi glavna dilema kapital ali ljudje, vsaj za zdaj kaže, da se je večina politike nagnila na stran ljudi.


Preberite še


Najbolj brano