Jubilejna, 50. številka Tantadruja: priloga, ki združuje primorska gledališča, dnevnika ter gledalce in bralce

V Gledališču Koper je vzniknila že prenekatera zamisel, ki se je s preseganjem lokalnih meja in vnovičnim povezovanjem Slovencev istega geografskega, a obenem večjezičnega in večkulturnega območja sprva zdela drzna, celo neuresničljiva. Po prvi takšni zamisli, primorski gledališki nagradi tantadruj, je pred petimi leti vzniknila tudi zamisel o Tantadruju, skupni časopisni gledališki prilogi treh primorskih gledališč, ki v tem mesecu praznuje svoj prvi jubilej - 50. številko.

V uvodniku k prvi številki priloge decembra leta 2018 je njena pobudnica, direktorica in umetniška vodja Gledališča Koper Katja Pegan zapisala, da si želi, da bi s to prilogo prišlo gledališče bližje bralcem, da bi spoznali, predvsem pa razumeli, da “na tem delu države le povezani predstavljamo močno gledališko fronto, ki s svojo umetniško izraznostjo in močjo predstavlja Primorsko ter njenega nemirnega in svobodnega duha”. Koliko je priloga v petih letih izhajanja bralcem približala gledališče in uprizoritvene umetnosti sploh, bi lahko odgovorila le temeljita anketa med bralci Primorskih novic ali Primorskega dnevnika, zato smo za kratek komentar o prilogi - kako smo jo sprejemali ob njenem rojstvu in kako jo sprejemamo danes, predvsem pa, kaj nam ima povedati - povprašali njene nekdanje “botre”.

* * *

Tantadruj naj ostane!

“Tantadruj je eden od 'otrok' pogovora, ki sva ga imela pred leti na nekem dogodku v Boljuncu s tedanjim urednikom Primorskega dnevnika Saškom Korenom. Ni je namreč bolj samoumevne stvari od sodelovanja dveh slovenskih medijev, ki nastajata v dveh državah, in to le nekaj kilometrov narazen. Če gre za časopisa - in ti že nekaj časa niso v najboljši koži - je samoumevnost toliko večja. Odtlej so zaživeli številni skupni projekti in z današnjimi očmi je težko razumljivo, da izmenjave oziroma rednejšega sodelovanja dotlej ni bilo.

Ob Katjini ideji o skupni prilogi je bilo v različnih službah Primorskih novic, tudi v uredništvu, kar nekaj pomislekov, a se kot odgovorni urednik o tem nisem želel resno pogovarjati. Kdor ne razume, ne razume. Tantadruj ima namreč zelo pomembno vlogo, saj idejo o enem narodu v dveh državah jemlje skrajno zares. Meje ne želi videti in k temu spodbuja Slovence z obeh strani. Zato je dragocen, pomemben, odpira okno v svet. Želeti si je, da bo nekoč pogledal tudi čez hrvaško mejo.

Zato sem vesel in ponosen, da je tisti pogovor v Boljuncu obrodil številne sadove, nekatere so pustili oveneti, pojavili so se novi, a Tantadruj ostaja. Želim mu, da ga ozkogledi odločevalci, ki medije razvijajo s siromašenjem, pustijo čim dalj pri miru.”

Antiša Korljan, odgovorni urednik Primorskih novic v obdobju 2014-2020

Priloga, ki trdno povezuje Slovence iz istega kulturnega in jezikovnega območja v celoto

“Povezovanje z matico in čezmejno sodelovanje je vse od leta 1954, ko je bila dokončno oblikovana državna meja, kakršna je še danes, primarno poslanstvo Primorskega dnevnika. Tudi zgodba o tem, kako povezati medijske hiše z obeh strani meje, ima precej dolgo brado. Dnevnika Primorski dnevnik in Primorske novice sta po letih občasnih, a praviloma jalovih dogovarjanj na ravni uprav, odločneje stopila na pot sodelovanja leta 2016, ko sva se tedanja odgovorna urednika - moj sogovornik je bil Antiša Korljan - sporazumela za neposredno sodelovanje med uredništvoma. Ni šlo ravno za oranje ledine, pa vendar še nikoli v preteklosti ni bilo to sodelovanje - v obliki izmenjave vsebin - tako sistematično kot poslej. Logično je zato, da sta oba dnevnika z navdušenjem pristopila k pobudi o skupni mesečni prilogi treh primorskih gledališč Tantadruj, ki s sporočilno močjo gledališča in (slovenske) besede zagotovo najbolj trdno povezuje Slovence iz istega kulturnega in jezikovnega območja v celoto in mora to vlogo odigrati tudi v prihodnosti.”

Aleksander Koren, odgovorni urednik Primorskega dnevnika v obdobju 2015-2019, od lani predsednik upravnega odbora založniške družbe DZP - PRAE

Odstira skrivnosti ustvarjalnega procesa uprizoritev in olajša vstop v srž gledališkega dela

“December 2018. Kot Tantadruj smo bili. Malce prismuknjeni … in dobrodušni … in dobro misleči … in v gledališko prihodnost zazrti ..., takrat.

In nastal je Tantadruj: napovedi gledaliških predstav, eseji, anekdote, strokovni članki, portreti igralcev, intervjuji ..., zrcalni odsev zanimivega skupka dogajanj v treh primorskih gledališčih, ki se mesečno bere v dveh prilogah dveh osrednjih primorskih časopisnih hiš.

Neverjetno, edina zgolj in samo gledališču namenjena časopisna edicija v Sloveniji in domnevno tudi v Italiji. Verjeli smo takrat in verjamemo danes v moč Tantadrujevih zvoncev, ki jih je moral štirideset zbrati. Presegli smo ga, tega božjega otroka: 50 smo jih nanizali v petih letih in ni jim konca ...

Časopisna priloga Primorskih novic in Primorskega dnevnika Tantadruj naj še omogoča uvid v umetniško delo, odstira skrivnosti ustvarjalnega procesa uprizoritev, olajša vstop v srž gledališkega dela tudi po petih letih in po svoji petdeseti, jubilejni številki.”

Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica v obdobju 2016-2021

Pred Tantadrujem je še dolga pot

“Povezovanje gledališč pri ustvarjanju skupnih projektov že dolgo ni več novost, v času finančnega primeža je postalo celo nuja in primer dobre prakse, ki sta ga s skupno prilogo Tantadruj v polje medijske krajine na specifičnem prostoru ob meji uspešno prenesla oba osrednja primorska časnika. Toda bolj kot njuno povezovanje in njuna povezovalna vloga med gledališči in bralstvom z obeh strani meje me ob koncu prve 'petletke' veseli dejstvo, da nam je s prilogo v pravem trenutku uspelo premostiti novinarsko podhranjenost obeh časnikov, ki tako kot drugi sorodni dnevi časopisi največkrat varčujeta prav tam, kjer je to najmanj potrebno - na straneh kulture, seveda. Zato verjamem, da nam je s prilogo uspelo zapolniti vrzel, ki se nevarno širi po populističnih medijih in gledališče razume le še kot eno od zabav. Prepričan sem, da so naši članki dovolj strokovni, intervjuji dovolj zanimivi, napovedi dovolj domiselne in refleksije o gledališču dovolj globoke. Verjamem tudi, da se krog bralcev širi, da nagovarjamo tudi tiste, ki v gledališče ne hodijo pogosto, predvsem pa širimo zavest o skupnem primorskem, mediteranskem (gledališkem) prostoru, in vem, da je zaradi vsega naštetega pred Tantadrujem še dolga pot.”

Miha Trefalt, dramaturg v Gledališču Koper in avtor koprskih strani Tantadruja

Vzajemno oplajanje, a tudi avtonomno oblikovanje kulturne in medijske krajine

“Da gre za skupno in obenem samostojno prilogo, ima poseben pomen ter močno simbolično sporočilo treh primorskih gledališč in dveh primorskih časopisov, ki se vzajemno oplajajo, a tudi avtonomno oblikujejo kulturno in medijsko krajino ter s prilogo Tantadruj, ki je dobila ime po istoimenski gledališki nagradi, pa skupaj krepijo pripadnost enotnemu primorskemu in slovenskemu kulturnemu prostoru, kjer se tudi slovenska narodna skupnost v Italiji močno istoveti, saj nas združujejo navade, običaji ter predvsem jezik in kultura v širšem pomenu besede, obenem tudi dolgoletna tradicija gledališke umetnosti na zahodnem robu slovenskega naselitvenega območja, tudi v povezovalni vlogi med različnimi narodnostmi, ki sobivajo na tem prepišnem, a vendar edinstvenem prostoru.”

Danijel Malalan, direktor Slovenskega stalnega gledališča

---