Po amputaciji ud ne zraste nazaj

V kriznih časih so rezi potrebni. To je logika številnih gospodarskih sistemov, podjetij in družb, ki pa še zdaleč ni tuja medijem. Vendar pa rezi znajo biti izjemno boleči, po amputaciji pa ud ne zraste nazaj. Tudi na javni RTV Slovenija je nedavno stekel pogovor o morebitnih amputacijah in podobnih šok terapijah. Ker je RTVS v hudi finančni stiski, izguba javnega zavoda naj bi ob koncu leta znašala 10,5 milijona evrov, je svet RTVS naložil upravi naj pripravi izračune učinkov ukinitve nekaterih programov in enot, vključno z regionalnima programoma TV Koper in Radio Koper. Zaradi utapljanja v rdečih številkah se je tako na mizi znašel predlog kirurške odstranitve nekaterih udov tega medijskega mastodonta.

Bržkone je rožljanje z ukinitvijo oziroma krčenjem nekaterih programov oblika pritiska na vlado, da odveže mošnjiček ali poviša RTV prispevek, ki je enak že od leta 2012 in ni bil usklajen niti z rastjo inflacije. Vendar pa bi bil za vlado, ob novih davkih, ki jih je uvedla po prevzemu oblasti, to gotovo strel v koleno. Zanimivo je tudi, da so predlagani ukrepi sveta RTVS v popolnem nasprotju z načeli in stališči dela civilne družbe, kot jih je zagovarjala med mandatom prejšnje vlade. Prav ta civilna družba namreč poleg zaposlenih na RTV Slovenija imenuje člane sveta. Če je zaradi zmanjšanja stroškov morebiti še legitimen razmislek o ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS ali Radia Si, bi bili z mrkom regionalnih centrov, kot sta denimo Televizija Koper in Televizija Maribor, gledalci in gledalke za marsikaj prikrajšani. V minulih letih so tako ali drugače domala vsi nacionalni mediji ukinili večino dopisniških mest, zatorej bi bila z izgubo pričujočih regionalnih centrov kratena pravica javnosti do obveščenosti. To bi ravno tako prispevalo k večji medijski centralizaciji Slovenije, zato je žalostno, da pogled vodilnih na javnem zavodu RTVS, ki je dejansko vodilna medijska in kulturna ustanova na Slovenskem, ne sega onkraj Ljubljanskega barja. Vprašanje je, če bi kopica dopisnikov uspela nadomestiti pester nabor prispevkov, programov, oddaj in še kaj, ki nastajajo v teh regionalnih centrih.

Žalostno je, da pogled vodilnih na RTV Slovenija, ki je vodilna medijska in kulturna ustanova v državi, ne sega onkraj Ljubljanskega barja.

Morda bi bilo bolj smotrno, če bi vodstvo RTV Slovenija analiziralo učinkovitost svojih regionalnih centrov, število in kakovost prispevkov, ki jih pripravijo novinarji, produktivnost vseh zaposlenih in na podlagi tega sprejelo konkretne ukrepe. Kljub na videz klavrnemu stanju javne RTV - ki pa boleha že dolga leta -, je ta še vedno vsaj delno podprta z RTV prispevkom, medtem ko so preostali nacionalni mediji v glavnem odvisni od surovega in neizprosnega trga.


Preberite še


Najbolj brano