Ad Ast(r)a!

Nobene politične stranke ne moremo dojemati kot homogene entitete. Morda je pred volitvami čutiti, da si člani določene stranke delijo vse vrednote in stališča, a ko je stranka dalj časa na očeh javnosti, lahko na plan privrejo razhajanja glede različnih interesov in prepričanj. Prav to se je s prvim vstopom v koalicijo zgodilo Levici.

Naloga prvaka ali prvakinje stranke je, da svoje člane in poslance vodi na način, da bo (vsaj navzven) delovala popolnoma usklajeno in homogeno. Luki Mescu je na tej točki spodletelo. Z oblikovanjem aktivističnega krila stranke, na čelu s poslancem Miho Kordišem, so tako v javnost pricurljala programska nesoglasja, ki odstirajo pogled na številne odtenke rdeče, ki jih ponuja stranka. Na drugi strani Asta Vrečko na čelu kulturnega ministrstva uresničuje predvolilni program, sploh na področju svobode medijev, višanja proračunskih sredstev za kulturo in reševanja perečih tematik na področju samozaposlenih v kulturi. Morda je ravno ta doslednost pri uresničevanju predvolilnih obljub botrovala k izvolitvi na mesto koordinarke Levice.

“Miha Kordiš je, kot odličen retorik, s svojo brezkompromisnostjo med mlajšim delom levega volilnega telesa lepo zgradil na svoji priljubljenosti. A ravno ta brezkompromisnost ga je zdaj stala naziva koordinatorja.”

Z Asto Vrečko tako Levica vstopa v novo ero, ki glede na dosedanje delovanje ministrice v vladi obeta več združevalnih kot rušilnih elementov. Špekuliramo lahko, da bi ob morebitnem Kordiševem prevzemu vodilnega žezla, Levica izstopila iz vlade, ker se ta po Kordiševem mnenju nagiba preveč proti sredini. Tako bi svojo moč v koaliciji okrepila SD, široko pa bi za vstop v vlado odprla vrata NSi.

Miha Kordiš je, kot odličen retorik, s svojo brezkompromisnostjo med mlajšim delom levega volilnega telesa lepo zgradil na svoji priljubljenosti. A ravno ta brezkompromisnost ga je zdaj stala naziva koordinatorja. Asta Vrečko za razliko od svojega protikandidata deluje nekoliko bolj spravljivo in manj razdiralno. Zmotno bi bilo trditi, da se je premaknila proti sredini, saj je tudi sama nepopustljiva v svojem boju proti sovražnemu govoru in prizadevanju za ekološki in demokratični socializem. Nekoliko šibkejša je na področju retorike, kar je sicer v levi politični sferi izrednega pomena. Deluje pa izredno odločena, da bo svoj program na ministrstvu za kulturo izpeljala do konca, zato se pod njenim vodstvom Levici zagotovo ne obeta izstop iz vlade. Poraja se le vprašanje, ali bo kulturni ministrici uspelo poenotiti “levo” in “levo-sredinsko” frakcijo stranke, še naprej spodbijati trditve, da je Levica a priori opozicijska stranka, predvsem pa, ali ji bo uspelo Levico pripeljati do naslednjih volitev in jo obdržati nad parlamentarnim pragom.


Preberite še


Najbolj brano