Eno leto svobode, a tudi dražjega življenja

Jutri se bo obrnilo leto, odkar ima vajeti države v rokah vlada Roberta Goloba. Medtem ko v koaliciji izpostavljajo, da se je Slovenija v tem času vrnila v “tirnice normalnosti” in verjamejo, da bo vlada izpeljala tudi napovedane reforme, opozicija kot rezultat dela vlade vidi le prazne obljube in časovnice.

SLOVENIJA > V koaliciji po letu dni na oblasti ni videti večjih trenj in nestabilnosti med tremi sodelujočimi strankami.

Sproščeno v koaliciji

Premier Robert Golob vzdušje v vladi opisuje kot “dobro in sproščeno”. Vseeno pa se postavljajo vprašanja, kako bodo na koalicijo vplivala trenja, ki se kažejo znotraj obeh manjših partneric, SD in Levice. Prvaka obeh strank Tanja Fajon in Luka Mesec se namreč dobro leto po parlamentarnih volitvah soočata s pozivi dela članstva k nujnosti sprememb na nadaljnji poti strank, ki ju vodita.

Vlada z največ ministrstvi

Vlada ima 20 ministrstev, največ doslej. Opozicija je hotela načrte za takšno reorganizacijo blokirati z referendumom, a ni bila uspešna, vseeno pa je povzročila, da se je vlada, kot so si jo zamislili v koalicijskem trojčku, vzpostavila šele v začetku letošnjega leta. V minulem letu je vlada prestala tudi interpelacijo, ki so jo proti njej spisali v SDS. Pričakovano sta se pred očitki iz interpelacije ubranili tudi ministrici Tanja Fajon in Tatjana Bobnar, vendar je druga kmalu zatem odstopila sama zaradi nesoglasij s premierjem Golobom.

V SD je nedavno z izjavo, da se je stranka izgubila v politični korektnosti, s čimer da je izgubila vonj, okus in barvo ter postala nevidna, presenetil vodja poslancev Jani Prednik. Dejal je tudi, da še ni opustil ambicije vodenja SD. V Levici je za prepih poskrbel del članstva s poslancem Miho Kordišem na čelu, ki napoveduje snovanje levega krila stranke.

V Gibanju Svoboda tega, da kdo ne bi stal za predsednikom stranke in vlade, ni opaziti, čeprav se je moral tudi Golob po pogovoru v stranki ugrizniti v jezik in napovedati drugačno komunikacijsko strategijo. Zapletlo se mu je namreč, ko je pred kamerami odkrito kritiziral finančnega ministra in povedal, da ne pričakuje, da bodo izpeljane vse reforme, ki jih napoveduje koalicija. Zdaj naj bi govoril šele, ko bo vlada lahko pokazala rezultate.

Prazne obljube in časovnice so po prvem letu vladanja ena glavnih kritik opozicije vladi.

Leto praznih obljub in časovnic

Prav prazne obljube in časovnice so po prvem letu vladanja ena glavnih kritik opozicije vladi. V SDS vladi očitajo, da se je od nastopa mandata ukvarjala predvsem z ideološkimi temami, pri čemer izpostavljajo ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, kadrovskimi seznami, ukinjanjem dobrih ukrepov pretekle vlade ter odpisovanjem kazni tistim, ki so z neprijavljenimi protesti ogrožali življenja v času pandemije covida-19.

“Obljubljali so skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, davčno reformo, ureditev plač v javnem sektorju. Namesto tega smo v zadnjem letu videli tisoč in eno časovnico,” so kritični v SDS. Po mnenju NSi pa je zdaj že jasno, da so bile to zgolj pompozne besede. “Bojimo se, da nas glede na (ne)potek napovedanih reform čaka celoten mandat časovnic,” izpostavljajo. Še vedno čakajo na vsebino koalicije in vlade, kar je po njihovi oceni posledica neizkušenosti in številnih novih obrazov v politiki, ki parlamentarno delo in postopke šele spoznavajo.

Med ključnimi potezami v vladi izpostavljajo sprejete ukrepe za blaženje energetskih izzivov in prehranske krize ter posledic draginje.

V koaliciji med dosežki prvega leta izpostavljajo “vrnitev Slovenije v tirnice normalnosti”. “Razpoloženje v državi je po dveh letih ustrahovanja ljudi spet sproščeno,” poudarjajo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda.

Ključno ostaja zdravstvo

Med ključnimi potezami izpostavljajo sprejete ukrepe za blaženje energetskih izzivov in prehranske krize ter posledic draginje. Izpostavili so tudi 4,5-odstotno zvišanje pokojnin in 5,2-odstotno redno uskladitev, zvišanje minimalne plače, dvig povprečnine ter odstranjevanje rezilne žice in panelne ograje na meji s Hrvaško. Ocenjujejo, da se učinkovito odzivajo tudi na akutne težave v zdravstvu. Tudi v SD in Levici menijo, da so na resorjih, ki jih vodijo ministri iz njihove kvote, uspešni.

Med napovedanimi reformami je najbolj v ospredju reforma zdravstva, ki jo je vlada začela z zakonom, ki ga je sprva napovedovala kot zadnjega, ki bo prišel na vrsto. Gre za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, preoblikovanje katerega je vlada pospešila po tistem, ko je podražitev premij napovedala ena od zasebnih zavarovalnic.

V teku so pogajanja za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Osnutek zakona, ki predvideva pet plačnih stebrov in 67. plačni razred, je vlada sindikatom predstavila v začetku aprila, ker pa po več krogih pogajanj še ni dogovora glede odprave plačnih nesorazmerij in primerljivosti med poklicnimi stebri, so vse glasnejša tudi ugibanja, ali bo pogajanja sploh možno zapreti v zastavljenem roku do 30. junija.

Velik izziv bo priprava novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Koalicija mora novelo pripraviti in sprejeti še pred koncem leta, da bi začela veljati 1. januarja 2024. Ob tem se sooča s podobnimi očitki kot prejšnja vlada, da v pripravo rešitev ne vključuje dovolj strokovne javnosti in da tudi financiranje dolgotrajne oskrbe ostaja nedorečeno.

---