Umirjene debate, ker so videli, da bi spor škodil

Raziskave javnega mnenja kažejo, da ima Nataša Pirc Musar prednost pred Anžetom Logarjem. A ključna neznanka pred drugim krogom predsedniških volitev je, koliko od tistih, ki se v anketah opredeljujejo za predsedniško kandidatko, bo dejansko prišlo na volišča.

LJUBLJANA > Presenečenja so malo verjetna, saj je bazen, iz katerega glasove črpa Nataša Pirc Musar, precej večji od bazena Anžeta Logarja. Volilna abstinenca bi morala biti po besedah Andraža Zorka iz Valicona res velika, da bi se razpoloženje, ki ga zaznavajo ankete, do nedelje obrnilo na glavo in bi se izid prevesil v prid Logarja.

Pirc Musarjeva bo morala motivirati ljudi za udeležbo

Raziskava agencije Valicon, ki jo je v začetku tega tedna objavila nacionalna televizija, je pokazala, da bi (ob upoštevanju samo opredeljenih anketirancev) Pirc Musarjeva prejela 56, Logar pa 44 odstotkov glasov.

Andraž Zorko

politični analitik in direktor agencije Valicon

“Verjamem, da imata oba kandidata prišepetovalce, ki so ugotovili, da kakršenkoli spor škodi.”

Izid volitev bo odvisen predvsem od volilne udeležbe, menijo politični analitiki. “To je ključna neznanka,” poudarja tudi Zorko. “Dejstvo je, da je potencialnih glasov za Natašo Pirc Musar več kot za Anžeta Logarja, kar kažejo tudi raziskave, morajo pa ti volilci priti na volišča.” Predvsem gre za ljudi, ki v prvem krogu niso glasovali za Pirc Musarjevo, pač pa za katerega od kandidatov levo od sredine.

Zadnji dnevi kampanje bodo zato verjetno usmerjeni v motivacijo potencialnih volilcev. Anže Logar s tem ne bo imel težav, saj se njegova volilna baza volitev disciplinirano udeležuje, Nataša Pirc Musar pa bo morala nagovarjati volilce, da ne bodo prepričani v njeno zmago ostali doma. “Nagovarjati jih mora, naj pridejo volit ne glede na to, kaj kažejo raziskave.” pravi Zorko.

Med faktorji, ki bodo vplivali na izid kandidatke, je tudi njeno javno nastopanje. Gre za to, “da vztraja na tej dokaj mirni pozi, ki jo ima zadnji teden ali dva in je precej manj bojevita, kot je bila.”

Kandidata se nista zapletla v kulturni boj

Takoj po prvem krogu volitev se je predvolilno ozračje precej segrelo. Spremljali smo izjave prvakov GS in SD Roberta Goloba in Tanje Fajon, da je treba mračnim silam preprečiti zmago na volitvah, pa izjavo kandidatke, da bo šlo v drugem krogu za spopad vrednot in nato reakcijo prvaka SDS Janeza Janše, da bi moralo iti za spopad vizij. Če bo šlo za spopad vrednot, bo šlo za vrednote davčnih oaz proti vrednotam osamosvojitve, je menil.

Zorko pojasnjuje, zakaj se je to bojevito ozračje umirilo: “Janševa izjava, da bo Pirc Musarjeva skrbela za vrednote davčnih oaz, je že kazala na vpletanje Janše iz ozadja, kar pa bi Logarju škodovalo. To bi mobiliziralo in je že takoj začelo mobilizirati leve volilce. Že samo ena izjava je bila dovolj! Seveda so bile vmes tudi počitnice, ko so se stvari umirile same po sebi. Verjamem, da imata oba kandidata prišepetovalce, ki so ugotovili, da kakršenkoli spor škodi. Nataša Pirc Musar je to občutila na lastni koži, ko se je zapletla v prerekanje z Milanom Brglezom, zaradi česar sta oba izgubljala.”

Spomnimo na volitve leta 2007, ko sta se v drugem krogu srečala Lojze Peterle in Danilo Türk. Peterle je v prvem krogu zmagal, ko so pred drugim krogom zašli v levo-desne razprave in kulturni boj, pa je to motiviralo leve volilce. Peterle je doživel boleč poraz.

Kljub dozdajšnjemu uglajenemu, povezovalnemu in previdnemu dialogu, pa tudi tokrat prihaja do očitne polarizacije volilnega telesa. Polarizacija se ustvarja sama po sebi, ker imamo na eni strani kandidata SDS, ki je stranka z najvišjo stopnjo zavračanja, pravi Zorko. “Vedno se pojavijo volilci, ki pridejo volit le zaradi tega, da ne bi slučajno zmagal kandidat SDS. Že v to je vgrajena polarizacija, ki definira vse volitve od leta 2008 naprej.”

---