Protifašizem je del naše zgodovine
Leta minevajo, obletnice se vrstijo. Prav te dni je šla mimo 75. obletnica pariške mirovne konference oziroma obletnica dne, kar so stopili v veljavo sprejeti sklepi. 15. septembra 1947 sta bili večina Primorske in Istra priključeni takratni Jugoslaviji, danes bi rekli Sloveniji in Hrvaški. V Portorožu je bila velika in veličastna prireditev. Sicer pa se od leta 2020 vrstijo obletnice, ki so vezane na dogodke iz naše polpretekle primorske zgodovine.
Leta 2020 sta bili dve pomembni obletnici: 100-letnica požiga Narodnega doma v Trstu (13. julij 1920) in 90-letnica ustrelitve štirih junakov dne 6. septembra 1930 ob zori v Bazovici. Tako pomembni in visoki obletnici sta premaknili tudi politiko sosednjih držav Italije in Slovenije. Prav 13. julija 2020 sta oba predsednika, Sergio Mattarella in Borut Pahor, položila skupen venec k spomeniku štirim ustreljenim junakom. Istega dne sta prisostvovala ustanovitvi Fundacije Narodni dom. Letos sta sledila najprej priznanje spomeniku v Bazovici, ki mu je dežela FJK priznala status spomenika kulturnega pomena, ter malo kasneje še formalen podpis dogovora, s katerim je Fundacija Narodni dom prevzela lastništvo stavbe: Narodni dom v Trstu se je vrnil v slovenske roke. Lani smo se spomnili še na 80. obletnico Drugega tržaškega procesa ter ustrelitve petih junakov na strelišču na Opčinah 15. decembra 1941. Torej prelomni trenutki za slovensko narodno skupnost v Italiji.
Ne smemo pozabiti, da sta požig doma in ustrelitev štirih junakov v Bazovici ostala za vedno zapisana v spominu in zavesti naših ljudi. In tako bo tudi v bodoče. Spomin na tragične in krvave dogodke mora ostati, vendar ga je treba nadgraditi. Vsi trije kraji (Narodni dom v Trstu, spomenik v Bazovici ter obeležje na strelišču na Opčinah) naj postanejo tudi kraji srečevanja sosedov in ostalih, ki si želijo mir, sožitje, resnico, enakopravno sobivanje, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
Organizacija TIGR je bila ustanovljena, ker se je skupina mladih slovenskih protifašistov uprla sistematičnemu in neusmiljenemu nasilju italijanskega fašističnega režima, ki je hotel uničiti slovenski in hrvaški narod na Primorskem in v Istri, torej v tedanji Julijski krajini.
Tokrat praznujemo 95. obletnico ustanovitve ilegalne revolucionarne organizacije Julijske krajine z imenom TIGR (akronim za Trst, Istro, Gorico, Reko), ki je delovala v obdobju 1927-1940. Na Nanosu so jo v začetku oktobra 1927 ustanovili: Jože Dekleva, Dorče Sardoč, Andrej Šavli, Zorko Jelinčič, Albert Rejec in Jože Vadnjal. Enako obletnico obeležuje Tajna organizacija Borba, ki je obstajala v letih 1927-1930. V drugi polovici oktobra 1927 so jo v središču Trsta v Drevoredu XX. septembra ustanovili: Vekoslav Španger, Drago Žerjal, Franjo Marušič in Zvonimir Miloš.
Organizacija TIGR je bila ustanovljena, ker se je skupina mladih slovenskih protifašistov uprla sistematičnemu in neusmiljenemu nasilju italijanskega fašističnega režima, ki je hotel uničiti slovenski in hrvaški narod na Primorskem in v Istri, torej v tedanji Julijski krajini. Slovenski narod naj bi izginil iz zemljevida Evrope. Upor mladih je bil odgovor na nezaslišano nasilje. Rodil se je prvi antifašizem v Evropi.
Pri nas na Tržaškem, na Goriškem, v Benečiji in na celotnem ozemlju Primorske je močno zasidrana zavest in spomin na obdobje ilegalnega protifašističnega upora in boja (1927-1940) ter na obdobje narodnoosvobodilnega boja (1941-1945). Mnogo je spomenikov, plošč, spominskih obeležij, kipov, ki so jih naši ljudje postavili v spomin in opomin na dogodke in osebe iz nakazanih obdobij. Hvaležnost in spomin prihajata na dan tudi v številnih publikacijah.
Človek dobi vtis, da je bilo že skoraj vse raziskano in nato zapisano. Smo pa v zadnjih treh letih priče ravno nasprotnemu pojavu. Tiskajo se nove knjige, v teku so nadaljnje raziskave, odkrivajo se novi arhivi in osebne zapuščine. Vse to prinaša nove podatke, ki še bolj bogatijo že objavljeno gradivo.
Omenim le nekatere primere: arhiv družine Sofri, družinski arhiv Gorazda Humarja in njegovega očeta; zapuščina Andreja Šavlija, ki jo hrani njegov sin; družinski arhiv Romana Pahorja, ki sta ga skrbno zbrala hči Sonja Pahor in vnuk Peter Verč; zapuščina in družinski arhiv Srečka Logarja, ki ga hrani sin. Prav iz tega arhiva prihajajo na dan novi podatki glede smrti Antona Gropajca, ki je umrl v rimskem zaporu Regina Coeli junija 1930 med preiskavo, ki jo je opravljalo Posebno sodišče za zaščito države, ki je takrat pripravljalo Prvi tržaški proces. Ravno takrat je bil v istem rimskem zaporu Srečko Logar, ki nudi svoj zapis o tragični smrti borbaša Antona Gropajca, doma iz vasi Draga. Morda bomo prek družinskih članov pridobili še nove podatke o Stanku Petarosu iz Boršta in o Stanku Škerjancu iz Bazovice.
Še nekaj podatkov o knjigah. Naj omenim le zadnje. Adriano Sofri: Il martire fascista. Izšla je konec leta 2019 in bila v začetku leta 2020 z velikim uspehom predstavljena v Trstu, Gorici, Vidmu in v Vrhpolju pri Vipavi. Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca (2020). Milan Pahor: Tajna organizacija Borba (2020). Zbornik Drugi tržaški proces, izdalo Društvo Tigr (2021). Peter Verč: Za vse, ne zase. Življenje in delo Romana Pahorja (2021). Milan Pahor: Organizazione antifascista Borba (2021). Na slavnostni akademiji v Novi Gorici ob 95. obletnici organizacije TIGR bo izšla še publikacija o antifašistu Dragu Bajcu ter o organizaciji Tigr na Goriškem. Skratka bogata bera knjig, ki prinašajo številne nove podatke ter tako obogatijo že znana dejstva.
Za zaključek. Protifašizem je velika vrednota, ki jo spoštujemo in negujemo. Istočasno pa je protifašizem ena izmed vrednot, na katerih sloni Evropska unija. Naš protifašistični upor in boj sta del slovenske, hrvaške in italijanske zgodovine. Dodal bi še, da sta nedvomno del tudi evropske zgodovine.
(dr. Milan Pahor je zgodovinar iz Trsta. V torek bo osrednji govornik na proslavi ob 95. obletnici ustanovitve TIGR v Novi Gorici)