Bertoki: zakupujejo kmetijsko zemljo, da bi z njo potem mastno zaslužili

V ozadju priprave občinskega prostorskega načrta se dogajajo špekulacije s kmetijskimi zemljišči v Bertokih, ki bodo postala zazidljiva. V načrt naj bi bili po navedbah pisma, ki smo ga prejeli v uredništvo, vpleteni koprski občinski uradnik, odvetniška pisarna, notarka ter nekateri znani istrski podjetniki. Z izkoriščanjem notranjih informacij naj bi opeharili nekatere lastnike tamkajšnjih parcel. Na Mestni občini Koper so očitke vzeli resno in jih že raziskujejo.

Kmetijske parcele v Bertokih so, kot kaže, postale plen iznajdljive skupine ljudi. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Kmetijske parcele v Bertokih so, kot kaže, postale plen iznajdljive skupine ljudi. Foto: Zdravko Primožič/FPA

BERTOKI > Iz javno dostopnih podatkov v zemljiški knjigi je razvidno, da so nekateri lastniki kmetijske zemlje v Bertokih v preteklih mesecih sklepali zakupne pogodbe za dve leti. To naj bi bil del načrta, ki menda predvideva, da bi ti lastniki v kasnejši fazi zakupnikom parcele tudi prodali po zelo ugodnih cenah.

Gre za lokacije, ki so v osnutku prostorskega načrta predvidene za spremembo v stavbne parcele, kjer bo v prihodnje mogoče graditi večstanovanjske objekte. Iz tega lahko sklepamo, da se bo tem parcelam v prihodnje bistveno zvišala vrednost.

Gre za lokacije, ki so v osnutku prostorskega načrta predvidene za spremembo v stavbne parcele, kjer bo v prihodnje mogoče graditi večstanovanjske objekte. Iz tega lahko sklepamo, da se bo tem parcelam v prihodnje bistveno zvišala vrednost.

Uradnik povezan z bratom in njegovim prijateljem

V pismu je opisan modus operandi, v katerega naj bi bili vpleteni koprski občinski uradnik Rade Remištar,njegov brat Saša Remištar ter njegov prijatelj Alen Vuk iz Izole. Imeni slednjih dveh se pojavljata na nekaterih sklepih iz zemljiške knjige, kjer sta dejansko navedena kot zakupnika določenih parcel.

“Sašo Remištar, njegov oče Žarko Remištar in Vuk zadnje leto množično obiskujejo lastnike parcel v Bertokih in jih nagovarjajo v prodajo po nizkih cenah. Lastniki parcel, pogosto zamejci iz Italije, seveda ne vedo, da so parcele predvidene za spremembo v stavbna zemljišča. To je zloraba notranjih informacij,” je prepričan pisec anonimnega pisma.

Rade Remištar je v koprski občini zaposlen kot višji svetovalec v oddelku za prostorsko načrtovanje in urejanje prostora. Po naših informacijah ni bil del ekipe, ki je pripravljala občinski prostorski načrt. Iskali smo ga na občini, kjer pa so nam pojasnili, da ni prisoten na delovnem mestu. Neuradno smo izvedeli, da so ga že izključili iz delovnega procesa in je trenutno na dopustu. Po uradnih evidencah je skupaj z bratom, Sašom Remištarjem, lastnik podjetja Kašterlag, ki se ukvarja s prodajo lastnih nepremičnin. V podjetju smo poizvedovali o tem, kakšna je vloga bratov Remištar v bertoških poslih, a nam niso odgovorili.

Namesto odgovorov svarila

Izvajalec nekaterih nepremičninskih poslov naj bi bil Tomaž Cek. Domačini so ga opisali kot odvetnika, čeprav to v resnici ni, kar smo preverili tudi v imeniku odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Sodeluje z odvetniško pisarno, ki jo vodi njegov brat Igor Cek. Družina je po dedku povezana z Bertoki. Igor Cek sodi med bolj znane koprske odvetnike, zastopal je, denimo, družino delavca, ki se je smrtno ponesrečil v Luki Koper. Med drugim je s Francijem Matozom, Antejem Gubercem in drugimi tudi član upravnega odbora koprskega nogometnega kluba.

Tomaž Cek naj bi po navedbah anonimke pripravljal fiktivne zakupne pogodbe za čas dveh let brez objave na oglasni deski koprske upravne enote (to je po obligacijskem zakoniku sicer dovoljeno), da bi imeli kupci predkupno pravico pred drugimi predkupnimi upravičenci, dejanskimi kmeti. “Na takšen način izigrava zakon o kmetijskih zemljiščih. Nihče zakupa ne preverja, parcele pa nikoli niso obdelane,” je moč prebrati v pismu. Kot je razumeti, kasneje sledi dejanska objava na oglasni deski upravne enote za odobritev pravnega posla, saj naj bi imela Remištar in Vuk kot zakupnika predkupno pravico.

S Tomažem Cekom nismo uspeli govoriti. Njegov brat Igor Cek pa nas je opozoril, da z objavo obtožb iz anonimnega pisma veliko tvegamo. “Prejeli smo ga tudi v našo pisarno in ga ne komentiramo, ker gre za izmišljotine,” pravi.

Notarka Polka Bošković se ograjuje od očitkov

Za vpise prej omenjenih zakupnih pogodb v zemljiško knjigo naj bi skrbela koprska notarka Polka Bošković in njeno ime se tudi pojavlja na sklepih o vknjižbi zakupa na nekaterih parcelah. Na našo prošnjo za komentar je odgovorila, da se popolnoma ograjuje od očitkov v anonimnem pismu. “Če je bilo ali je karkoli narobe, sem prva, ki to obsoja. Pričakujem, da bodo preiskovalni organi preverili domnevne nepravilnosti, pri čemer bom v celoti sodelovala,” napoveduje.

Njen notarski pomočnik Mitja Vezovnik dodaja, da je težko kaj vsebinsko komentirati, ker je v pismu nametanih vrsta trditev, “pri čemer je očitno, da avtor meša razne pravne posle, ki nimajo skupnega imenovalca.” Pravi še, da je overjanje podpisov na pogodbah in vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov del običajne notarske dejavnosti. “Notar lahko odkloni poslovanje samo v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. Poleg tega je po zakonu o notariatu lahko sankcioniran, če odkloni storitev brez utemeljenega razloga,” navaja Vezovnik.

Ozadja že raziskujejo tudi v koprski občini. “Čeprav so obtožbe anonimne, so zelo resne in jih kot take tudi obravnavamo,” zagotavljajo. Takoj po prejemu dokumentacije so zaradi suma kršitve kodeksa ravnanja javnih uslužbencev sprožili ustrezen postopek. “Ker v tej fazi še pridobivamo vsa dejstva, povezana z ravnanjem javnega uslužbenca, drugih izjav ne moremo dajati,” pojasnjujejo.

Rajko Hrvatič bi v Bertokih gojil industrijsko konopljo

Sicer pa se govorice o tem, da ljudje, ki “imajo veliko pod palcem” v Bertokih in okolici kupujejo kmetijska zemljišča, širijo že kar nekaj časa, so nam povedali domačini. Med tistimi, ki jih je zamikala tamkajšnja obdelovalna zemlja, je tudi podjetnik Rajko Hrvatič.

Potrjuje, da je kupil 10.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, saj si je zamislil nov posel. “Nameraval sem gojiti industrijsko konopljo, za kar pa bi potreboval vsaj 25.000 kvadratnih metrov veliko parcelo. Ker bližnji lastniki niso želeli prodati zemljišč, sem za zdaj ta projekt opustil,” pravi Hrvatič.

Na vprašanje, ali ima v lasti zemljišče, ki bo v prihodnje postalo stavbno in ga bo lahko namenil nepremičninskim ali kakšnim drugim projektom, pa odgovarja, da tega ne ve. Prav tako ni znal natančno navesti, kjer se nahaja njegova parcela. “Je lepa, ravna in sončna parcela. Idealna je za gojenje industrijske konoplje,” je vse, kar razkrije, zato ni mogoče preveriti, ali se parcela nahaja v območju, ki je po prostorskem načrtu predvidena za spremembo namembnosti.


Najbolj brano