Slabo poznate naših src tančine

Slovensko stalno gledališče bo imelo 8. marca tri dobre razloge za praznovanje. Počastitev dneva žena bo namreč povezalo z dvema obletnicama. Na ta dan leta 1902 so ustanovili Dramatično društvo, ki je temelj poklicne gledališke dejavnosti Slovencev v Trstu. Leto 2022 pa v celotnem gledališkem svetu poteka v znamenju 400. obletnice Molièrovega rojstva.

Prva obletnica bo do decembra zaznamovala vse dejavnosti SSG-ja, v ta namen je grafični oblikovalec Andrej Pisani ustvaril logotip, ki s podobo žarometa in številko 120 simbolizira dolgoletno tradicijo ansambla, ki je od začetka prejšnjega stoletja “vedno v igri”.

Druga obletnica se bo idealno povezala z dnevom žena, saj bo tržaška predstavitev knjige Slabo poznate naših src tančine (zbirka Novi pristopi, LUD Literatura), predelana in esejizirana različica doktorske disertacije Diane Koloini Podoba in vloga ženske v Molièrovi komediografiji. Dramaturginja, ki se ukvarja predvsem z dramskim, a tudi s postdramskim, sodobnoplesnim in opernim gledališčem, s slovensko in tujo dramatiko, je bila v letih 2012-2014 umetniška koordinatorka Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

V novi knjigi zagovarja tezo, da imajo ženski liki pri Molièru, najpomembnejšem komediografu klasičnega gledališča, obsežno in pomembno vlogo, večjo kot v delih večine gledališke in literarne klasike. So kompleksni in izrazno bogati, zasedajo najraznovrstnejše življenjske in dramaturške položaje. Praviloma imajo avtonomno vlogo in izraz, čeprav so - v skladu z zakoni in življenjsko prakso svojega časa - postavljeni v izrazito patriarhalno urejen svet. Ob tem se odpira nekaj osrednjih motivov, ki pripadajo ženskemu vprašanju: dostop do izobrazbe, sodelovanje v javnem življenju, obvladovanje pisave in moč, ki jo ta zagotavlja, pravica do svobodne izbire zakonskega partnerja in usmerjanja lastnega življenja. Konflikt med vsiljeno vlogo objekta in žensko subjektivacijo je osrednja tema, ki se ji posveča monografija.

Ženski liki imajo zelo pomembno in samostojno vlogo v opusu komediografa, ki so ga velikokrat napačno označili kot mizogina. Njegove prve dame živijo v 17. stoletju, kar pa ne pomeni, da so njihove misli in dejanja v skladu s konvencijami takratne družbe. Komedija je v primerjavi s tragedijo svobodnejša “refleksija sveta” in daje možnost ustvarjanja nekoliko drugačne realnosti. Globlja analiza teh ženskih likov je pripeljala do zanimivih ugotovitev, na primer o raznovrstnih položajih žensk v svetu, kjer imajo dejansko zelo skromne (ali nobene) možnosti samouresničevanja. Molièrovi ženski liki najdejo vedno pot, da dosežejo cilj in da se izognejo moškemu izkoriščanju. Ključ potencialne revolucionarnosti avtorja lahko beremo v dejstvu, da v svojih komedijah ne problematizira toliko stanovskih razlik kot podrejanja žensk, ki je v njegovih likih legalno (v skladu s takratnimi zakoni), ne pa nujno legitimno.

Srečanje z avtorico bo v torek, 8. marca, ob 18.30 v SSG-ju. Odlomke iz Molièrovih komedij bosta brali igralki Tina Gunzek in Nikla Petruška Panizon. Dogodek bodo izpeljali s sodelovanjem Slovenskega kluba.

---