Najobsežnejši razvoj si obetajo Bertoki in Prade

Osnutek koprskega občinskega prostorskega načrta predvideva, da se bo poselitev širila zlasti v mestu, Bertokih in Pradah, kjer poleg tega načrtujejo tudi umestitev visokotehnoloških parkov, ki bodo poskrbeli za nova delovna mesta. Razpršenim gradnjam v zaledju pa je odklenkalo, saj v občini menijo, da so kriva za degradacijo kulturne krajine in povečan prometni pritisk z osebnimi vozili.

KOPER > Najobsežnejše širitve stavbnih zemljišč načrtujejo v Kopru ter Bertokih s Pradami. “V mestu je nujno izkoristiti proste, neracionalno zasedene in degradirane površine, medtem ko naselji Bertoki in Prade predstavljata novo sekundarno središče. Na tem območju je predvidena umestitev tako stanovanjskih površin, predvsem na območju Prad, kot visokotehnoloških parkov na predelu od nekdanjega Kemiplasa proti Dekanom, pa tudi zelene površine,” pojasnjuje Karla Jankovič iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki je skupaj s podjetjem Locus izdelal dopolnjeni osnutek prostorskega akta. S takšnim načrtovanjem so si v obdobju desetih let zadali ustvariti vsaj 1000 novih delovnih mest. V koprski občini kot primera dobre prakse omenjajo tehnološka parka v Ljubljani in Skopju.

Nič več razpršene gradnje v zaledju

Manjše širitve so predvideli tudi v nekaterih zalednih naseljih, pretežno za potrebe gospodarskih dejavnosti. “Stavbna zemljišča izven naselij bomo dovolili le izjemoma, denimo, za potrebe kmetij, ki na zdajšnjih lokacijah v naseljih nimajo več razvojnih možnosti, ali pa za rekreacijska območja, športna igrišča, posebna turistična območja,” našteva koprski župan Aleš Bržan.

Zgodovina priprave načrta

Leta 2007 so z zakonom določili, da morajo občine sprejeti krovni prostorski načrt. Prvi sklep o začetku izdelave tega dokumenta je istega leta podpisal nekdanji župan Boris Popovič. Postopek so leta 2014 ustavili, nakar je pet let kasneje župan Aleš Bržan sprejel sklep o nadaljevanju priprave načrta. Država je občinam dovolila podaljšek, zato lahko dokument sprejmejo do konca leta 2024. Zdajšnja prostorska politika v Kopru temelji na zastarelem dolgoročnem planu občine Koper iz leta 1986.

Na seznam zaskrbljujočih trendov, ki jih nameravajo ustaviti, uvršča razpršeno individualno gradnjo v zaledju. “Takšna vrsta poselitve je okrepila pritisk osebnega motornega prometa, zvišala stroške komunalnega opremljanja zemljišč in pospešila proces spreminjanja kulturne krajine,” opozarja. Tudi zato so predvideli, da bi določenim nezazidanim stavbnim parcelam v zaledju spremenili status bodisi v kmetijske bodisi gozdne površine. Kot je razumeti, so nekateri lastniki zemljišč to tudi sami predlagali, saj zanje vsako leto plačujejo visoka nadomestila. Po nekaterih ocenah je takšnih zemljišč v občini za približno 30 odstotkov.

Poudarja, da so v občinskem prostorskem načrtu iskali razvojne priložnosti občine in opredelili območja z različnimi potenciali. “Takšen pristop izključuje obravnavo individualnih pobud za spremembo namembnosti posameznih zemljišč,” dodaja. Zadovoljen je, da so uspeli zadostiti pogoju, da skupna površina stavbnih in kmetijskih zemljišč ostane nespremenjena.

Aleš Bržan

koprski župan

“Stavbna zemljišča izven naselij bomo dovolili le izjemoma, denimo, za potrebe kmetij, ki na zdajšnjih lokacijah v naseljih nimajo več razvojnih možnosti, ali pa za rekreacijska območja, športna igrišča, posebna turistična območja.”

Pristanišča ne bodo omejevali pri razvoju

Bržan poudarja, da Koper ostaja pomembno transportno in logistično središče, tudi zato so v osnutku prostorskega načrta predvideli in omogočili nadaljnji razvoj pristaniške in podpornih dejavnosti. “Obenem pa si želimo postati tehnološko napredna skupnost in zeleno turistično središče ter občina kakovostnih delovnih mest, ki prebivalcem nudi priložnost, da si svoj dom ustvarijo v svojem kraju. Stremimo k razvoju, ki ne bo ogrožal okolja, naravnih virov, krajine, kulturne dediščine in zdravja,” cilje povzema Bržan.

Aleksander Jenko iz podjetja Ipsum, ki je izdelalo okoljsko poročilo osnutka prostorskega načrta, pravi, da so v njem opredelili smernice za uravnotežen prostorski razvoj ob upoštevanju vseh okoljskih ciljev in zahtev. “Z nekaterimi omilitvenimi ukrepi smo poskrbeli, da bodo vplivi prostorskega načrta na okolje sprejemljivi,” je zadovoljen.

Kje si ogledati načrt in oddati pripombe

Dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta bo javno razgrnjen do 31. marca. Koprčani si lahko dokument ogledajo in nanj podajo pripombe prek namenskega portala (na spletni strani občine), na sedežu KS v času uradnih ur, na javnih obravnavah (prva bo na vrsti že jutri v Gračišču ob 17. uri, datumi preostalih so objavljeni na občinski spletni strani) ali v času uradnih ur na sedežu občine. Interaktivni zemljevid na namenskem portalu omogoča iskanje po parcelah in oddajo pripomb oziroma predlogov. Neveščim tehnologije bodo priskočili na pomoč na sedežih KS. Novih pobud ne bodo upoštevali, opredelili se bodo le do pripomb in predlogov na že pripravljen osnutek načrta.

Bržan: “Preverite sami, naj vas ne zavedejo”

Bržan ocenjuje, da gre za preveč pomemben dokument, da bi z njim hiteli, še zlasti, ker je država odobrila podaljšanje roka za njegov sprejem do decembra leta 2024. “Zdaj imamo dovolj časa, da opravimo zares poglobljeno razpravo, kaj si želimo v prostoru. Občane ob tem pozivam, da vse informacije o načrtu preverijo sami. Ne gre podcenjevati škode, ki jo skupnosti lahko povzroči kombinacija neinformiranosti, družbenih omrežij in ostre retorike, ki v zadnjih letih spremlja vsako pomembno odločanje,” meni koprski župan.

Na vprašanje, ali ga skrbi morebitno oblikovanje civilnih iniciativ po vzoru nedavnih v Izoli, ki bi nasprotovale sprejemu prostorskega načrta, pa Bržan odgovarja, da se takšnih pobud ne boji. “Za razliko od Izole mi ohranjamo kmetijska zemljišča, zato me ne skrbi, da bi bilo veliko tovrstnih pripomb,” je prepričan.

---