Pozimi nikar v gore brez derez in cepina

Zaradi neugodnih razmer v gorah imajo slovenski gorski reševalci to zimo veliko dela. Letos se je v gorah ponesrečilo že pet ljudi. Tolminski gorski reševalci so tako nepogrešljivi vse mesece v letu, ne le poleti, ko imajo sicer največ dela. “Če pohodniki nimajo ustrezne opreme, naj s podvigi raje počakajo na pomlad,” opozarja načelnik GRS Tolmin Žarko Trušnovec.

TOLMIN > “Trenutne razmere v hribih niso najboljše, saj snega ni veliko, leda pa ni videti. Če pohodniki nimajo ustrezne opreme (derez, cepina), ki jo morajo znati tudi uporabljati, naj s podvigi raje počakajo na pomlad. S športnimi copati do 1200 metrov nadmorske višine morda vzpon še uspe, naprej pa ne,” poudarja Žarko Trušnovec načelnik GRS Tolmin. “Če se pohodnik pri zdrsu na ledu z opremo ne zaustavi takoj, ga hitrost lahko požene proti hudim poškodbam ali smrti,” je spomnil na letošnje primere nenadnih zdrsov in smrti že petih pohodnikov.

Žarko Trušnovec

načelnik GRS Tolmin

“Če se pohodnik pri zdrsu na ledu z opremo ne zaustavi takoj, ga hitrost lahko požene proti hudim poškodbam ali smrti.”

Poleti klici na pomoč kar dežujejo

Sicer pa je bila poletna sezona v Posočju najbolj dejavna za tolminske gorske reševalce. Tega ne izdajajo le njihovi statistični podatki, ampak tudi besede načelnika Žarka Trušnovca: “Razmah turizma privablja v dolino Soče vse več obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Leta 2018 smo imeli skupno 74 intervencij, lani pa kar 88. Samo junija, julija in avgusta smo posredovali 46-krat.” Pojasni, da se turisti pogosto odločajo za obisk gora neustrezno opremljeni. “Šel bom, dokler bo šlo, nato bom poklical pomoč,” izda njihovo razmišljanje.

88

intervencij so lani zabeležili tolminski gorski reševalci

Delo tolminskih gorskih reševalcev je iz leta v leto bolj nepogrešljivo, saj število intervencij neustavljivo narašča, obenem pa je njihovo prostovoljno reševalno delo vsestransko oziroma zelo raznoliko. Odlikuje jih dobra telesna pripravljenost in poznavanje terena. Lani so zabeležili 73 reševalnih in 15 iskalnih akcij.

Uspešno so rešili 45 tujcev iz 15 držav

“V teh akcijah smo reševali ali iskali skupno 91 oseb, med katerimi je bilo 45 tujcev iz 15 različnih držav,” še pove Trušnovec in doda, da niso bili vsi tujci iz Evrope. Lani so pomagali državljanom Češke, Nemčije, Poljske, Francije, Švice, Japonske, Avstrije, Madžarske, Velike Britanije, Italije, Španije, Nizozemske, Združenih držav Amerike, Moldavije in Savdske Arabije. Poročilo načelnika še razkriva, da je bilo med njimi 12 lažje poškodovanih, 29 hudo poškodovanih in devet mrtvih.

Največ nesreč se zgodi pri sestopu

Gorski reševalci so letos posredovali že več 35-krat, v gorah so življenje izgubili že trije pohodniki. Najbolj odmeva vest, da se je v petek pozno popoldne pri sestopu z Mlinarjevega sedla proti Zgornji Ravni nad Jezerskim smrtno ponesrečil 43-letni vrhunski alpinist Grega Lačen. Bil je član vrste izjemnih slovenskih alpinističnih odprav. Kljub ustrezni opremi je pri prečenju zelo strme poti padel čez visoko prepadno steno in mrtev obležal na melišču. Gorski reševalci opozarjajo, da se največ nesreč zgodi pri sestopu. V snegu so najbolj nevarna prečenja pobočij, najpogostejša vzroka nesreč pa sta zdrs in padec. V trenutnih razmerah se oboje lahko zgodi zelo hitro, dovolj je en napačen gib ali moteč faktor.

Največ akcij je bilo na območju Tolmina (38), nato Kobarida (25), ajdovska skupina je posredovala 14-krat, na idrijsko-cerkljanskem območju so imeli šest intervencij, na območju skupine Podbrdo pa dve. Z vrvno tehniko, iz vode, globeli, krošenj so reševali pohodnike, planince, alpiniste in padalce.

Na voljo premalo brezhibno delujočih helikopterjev

Ob pogledu v pretekle mesece Trušnovec ne more mimo podatka, da so se poleti kar dvakrat znašli v situaciji, ki so imeli po dve intervenciji naenkrat. “Na Ajdovskem smo istočasno reševali dva padalca, nad Tolminom pa padalca in planinca. In v vseh intervencijah smo potrebovali pomoč helikopterja. To je bilo zelo adrenalinsko, obenem pa je bilo potrebnega veliko usklajevanja.” Sedemkrat so imeli po dve intervenciji v istem dnevu, trikrat pa po tri.

V 27 akcijah so lani poklicali na pomoč posadko helikopterja, na 42 intervencijah pa je posredoval tudi zdravnik. Trušnovec še dodaja, da je za štiri službe, ki jih navadno uporabljajo, v Sloveniji premalo brezhibno delujočih helikopterjev. “Ob nujnih vožnjah imajo namreč tudi redne naloge.”

Na akcijah je lani sodelovalo 59 članov GRS Tolmin, ki so opravili 2628 ur reševalnega dela, s terenskimi vozili GRS pa so pri tem prevozili 3880 kilometrov. “Prvič po desetih letih pa smo imeli tudi mesec brez intervencije. To je bil november,” še pristavi Trušnovec.

---